Z džipom smo se pripeljali do kraja kjer so nas pričakale kamele. Od veselja sem kar izskočila iz džipa in si jih ogledovala ter božala. Kamele so zelo lepe in prikupne. Zlezli smo na kamele, bilo me je kar malo strah, saj je bila kamela visoka kar tri metre. Zdelo se mi je čudno, saj je bilo okoli nas še polno zelenja, jaz pa sem mislila da v puščavi ne bo niti grmička. Naš vodič je bil prijazen gospod, ki nam je vse razložil. Po skoraj dveh urah jahanja smo se ustavili med velikimi peščenimi sipinami. Med čakanjem na kosilo sva se z Mašo podili po sipinah. Dečku, ki je bil z nami, je Maša pomagala mesiti testo za čapatije, ki so jih pekli kar na ognju. Krožnike so pomili kar s peskom in nas povabili naj pridemo jest. Pripravili so odličen sabdži – zelenjavni curry. Ko smo pojedli, smo še nekaj časa počivali, nato pa znova zajahali kamele.
Pozno popoldan smo se ustavili med velikimi sipinami. Maša in jaz sva si naredili domorodsko bivališče. Nabrali sva palice, kroglice, suhe veje in izkopali luknjo za spanje. Ati in mami sta gledala sončni zahod, jaz pa sem še nabirala zelene rastline za mojo kamelo. Bila mi je zelo všeč. Ko smo pili čaj, sem poskušala sama narediti ogenj. Uspelo mi je. Pojedli smo večerjo in naredili velik taborniški ogenj, ob katerem smo se greli, saj je postalo zelo mrzlo. Ob ognju smo se še pogovarjali, potem pa odšli spat. Ulegli smo se kar na pesek pokrit z rjuho, se pokrili z odejami in se namesto v strop zagledali v zvezde.
Zjutraj smo pojedli obilen zajtrk in odšli na pot. Ustavili smo se pri ljudeh, ki živijo v puščavi. Stanujejo v kolibi iz slame brez strehe. Imeli so telička, kozo, kravo in kokoši. Ko je gospa s šibo udarila kravo, je ta na rogove nabodla atija. Podarili smo jim otroško knjigo in piškotke, potem pa se poslovili. Hodili smo po pesku med veliko zelenja in se ustavili za kosilo pod drevesom. Prišle so tri deklice in želele da jim damo pisala. Ko so dobile pisala, pa so želele še vse zapestnice, kar sem jih imela na roki. Čez čas je prišlo še nekaj žensk, ki so na glavah nosile kupe drv in živalskih iztrebkov za kurjavo, ki so jih nabrale po puščavi. Po kosilu smo zajahali kamele in odšli dalje.
Vodnika sem vprašala če zna moja kamela teči in že naslednji trenutek sva s kamelo dirjali po pesku. Pridružile so se nama tudi ostale kamele z mamo, atijem in Mašo. Ko sem zagledala cesto sem žalostno ugotovila, da se safari zaključuje. Ko smo prišli do džipa je bilo safarija konec. Poslovila sem se od kamele in potočila solzo, saj bom kamelo zelo pogrešala. Jahanje kamele skozi puščavo mi je bilo zelo všeč.
moja sarika zares si to lepo napisala!!!!!!ko boš končala z potovanjem mi boš vse tvoje dogodivščine povedala!<3 smrk,smrk bliza se moj 13.roj dan in vas ne bo! 🙁 vseeno bom vesela če mi samo voščite…hahaha…glavno da uzivate!!!!!! pri nam imamo snezne meteze in 50 cm snega…zato pravtako midve s Kajčo uzivama v snegu in delama snezake!!!!!!! lepo se imejte se čujemo in RADA VAS MAM!!!!!!papa!!maksika<3<3<3
Čudovite slike, na vaših obrazih čitam srečo in prav je tako, prihranite nekaj teh občutkov za nas in nadaljne življenje doma. Napolnite baterije na 200%. Rada vas imava in pogrešama vas.
Sem pri Ljilani na rojstnem dnevu, dobila sem Sarino kartico, hvala.
Včeraj sem vas še posebej pogrešala. Veseli me; da se imate dobro, tako sem tudi bolj brez skrbi. Viktor pravi, da je Maša njegov srček.
LP Lidija
Res zelo lepo napisano-lahko si predstavljamo kot da smo z vami. Še naprej uživajte na toplem!
Sara, super napisano!!! Kar vse sem si lahko predstavljala! Tukaj pa je takoooooooo mrzlooooo – brrrrrrr! Pogrešamo vas, še posebej Maksi, ker vas ne bo na njen rojstni dan. Uživajte še naprej!
M&K&M&M
Odločno Sara! Tak lepo opisuješ, da se mi zdi, kot da sem z vami, ko berem. Pri nas pa snegec, včeraj smo imeli na IZUM-u Božička in vaju z Mašo je zelo pogrešal 😉
Uživajte še naprej!
vidim ,da še uživate -kam ste sedaj namenjeni -par snežink ki jih sigurno pogrešete ******************************************************************************************************************
Wow, Sarika, res lepo napisano! Zelo sem ponosna nate in vidim, da se imate zelo fajn:) Lep pozdrav iz sneženega Pragerskega 🙂
Super dogodivščina! Lepo napisano.
Zdaj pa smo res dolgo čakali na ta prispevek.