Popotniško srečanje, morda celo kratek potopis, bomo pripravili v septembru 2010. Več o datumu in lokaciji, bomo objavili tukaj.
Enoletno potovanje je za nami. Eno leto smo spali v tujih posteljah. Eno leto smo jedli le v restavracijah. Eno leto smo govorili in se učili razumeti ter govoriti tuje jezike. Eno leto nismo hodili v šolo in službo. Eno leto nismo pospravljali in urejali doma. Eno leto nismo hodili po nakupih. Eno leto nismo bili doma! Eno leto smo bili brezskrbni. Brezskrbni v smislu, da nismo bili navezani na nič materialnega, kot na primer avto, hiša ali najljubši čevlji. Sabrina je v prispevku Devet mesecev zapisala: »Zamislite si, da morate v nahrbtnik, ki ga boste sami nosili, spraviti vse stvari, ki jih potrebujete za življenje. Kaj bi stlačili noter?«
Vse kar smo imeli s seboj je bilo nadomestljivo in o stvareh smo razmišljali le v smislu, kako jih imeti čim manj. Če smo se česar naučili v enem letu, je to biti čim manj odvisen od stvari. Namesto v posedovanju stvari, smo uživali v posedovanju časa. A sedaj že po nekaj dneh doma vidimo, da je tukaj razumevanje teh vrednot drugačno, kot smo ga bili vajeni zadnje leto. Imeli smo le nekaj majhnih stvari za katere smo porabili malo denarja, a imeli smo veliko časa. Doma pa imamo več velikih stvari, ki stanejo veliko denarja in nam jemljejo veliko časa. Kaj je bolje? Pa ne govorim o času, ko smo v službi, jasno da je treba delati za preživetje. In zakaj že krizi pri nas pravijo finančna, ne časovna, ko pa imajo vsi denar za preživetje, časa pa nima skoraj nihče?
Prav tako kot na stvari, na potovanju nismo bili navezani na ljudi. Spoznavati ljudi na potovanjih, si izmenjevati izkušnje, poslušati o njihovi deželi in pripovedovati o tvoji deželi, je eno izmed najlepših opravil na potovanju. Spoznali smo jih seveda mnogo, nekatere manj, druge bolj. A na nikogar, razen seveda na nas štiri, se nismo navezali. Mimogrede: neznanci, s katerimi govoriš o zasebnih rečeh, so boljši poslušalci kot ljudje, ki te poznajo. Kadar smo srečevali ljudi in se z njimi pogovarjali, nismo razmišljali o tem s kom govorimo, kakšen položaj ima ta, kako se moramo do njega vesti ali celo o tem kako smo oblečeni. Kako je že s tem doma, v vsakdanjem življenju, službi ali šoli?
Doma je drugače. Navezani smo na ljudi. Če prav pomislim, smo se pravzaprav zaradi tega, zaradi navezanosti na ljudi, vrnili domov. Pogrešali smo sorodnike in prijatelje, nekateri ste celo pogrešali nas. Zanimivo se je srečati po enem letu. Odrasli se mi zdijo enaki kot so bili, ko smo se nazadnje videli, ampak otroci? Nekateri so tako zrasli, da jih skorajda ne bi spoznal. Sedaj razumem, ko pravijo, da šele po otrocih vidiš kako gre čas.
Veseli smo, da smo doma, da je potovanje za nami, da se je srečno izteklo in da živimo v najboljši deželi na svetu, v Sloveniji. Ne verjamete, da je Slovenija najboljša dežela na svetu? Pojdite ven, čez meje, v druge dežele, odkrijte svet, poglejte si kako je drugje, sami poglejte, dobro poglejte.
Hvala vsem, ki ste potovali z nami.
Maša, Sara, Sabrina in Davor
“Owpo”, hvala za čestitke. Že kar nekaj časa je, odkar smo se vrnili s potovanja. In dlje, ko smo doma, bolj se zavedam tega, kar sem ob vrnitvi domov zapisal: “Veseli smo, da smo doma, da je potovanje za nami, da se je srečno izteklo in da živimo v najboljši deželi na svetu, v Sloveniji.”
A bolj kot o lepoti Slovenije, ki je nedvomno izjemna, sem imel v mislih predvsem kvaliteto življenja, ki je v Sloveniji neprimerno večja, kot v deželah, ki smo jih obiskali. Pa čeprav so med njimi tudi Avstralija, Japonska, ZDA in podobne “sanjske” dežele. Morda se s tem marsikdo ne strinja, a to je moje videnje sveta. O tem bom raje več napisal v eni izmed naslednjih objav…
Pozdravljeni,
tudi jaz sem prebral skoraj vse zapise, mogoce mi je kaksne spolzel skozi, ker sem bral vse naknadno. In tudi jaz izrekam pohvalo in cestitke za blog in priznanje o majhni nevoscljivosti, ampak ne taki, pravi “slovenski”, bolj taki, ki vzpodbuja, da se tudi sam kam odpravis..pa ceprav nisem zapeckar in sem ze marsikje bil. Definitivno pa se mi zdi, da manjka podatek o denarju, pa se seveda zavedam, da je Azija in mnogi deli sveta, poceni. Vseeno pa je treba imeti denar za vse transferje in ostalo.
Kar se krize tice: seveda je in to pac obcutis, ce zivis v nasem materialnem svetu. Ni na odmet in za zamahniti z roko. Jasno, pametno je biti skromen in uvideti, da denar ni najpomembnejsa stvar v zivljenju. To vsak pameten ve. Vseeno pa, kot ze komentirano, treba je placati vse stroske in se kaj, brez cesar pac ne gre, ce zivis v takem okolju.
Poznam nekaj ljudi, ki potujejo pol leta po svetu, najvec v Azijo in tam se z EU denarjem seveda lepo zivi. Vendar se mi zdi od njih tudi malo prenapihnjeno, da se pocutijo superiorne v smislu, poglej, kako skromni smo in kako bogato zivimo. Seveda, z EU denarjem se da. Seveda tega ne ocitam vam!
Mislim, da ste, predvsem otrokom, pa tudi sebi, dali ogromno in najvec, kar se da, da lazje zivis, razumes svet in sebe. Ja, vsak bi moral malo okrog, da na kancu ugotovi, da je Slo lepa (ampak saj to ze res vsi radi ponavljamo..), jasno, da pa ni edina oizmed lepot. Imamo res sreco, da na tako majhnem koscku najdemo toliko raznolikosti in lepega. Amapak, da to lahko reces, moras najprej na potovanje.
Se veliko potovalnih uzitkov, saj sem preprican, da boste potovali se naprej.
Ah naši Bračkoti… Pa je minil dober mesec odkar ste doma. Upam, da ste se vsaj malo privadili na malo manj razburljive dni. Mogoče je to eden najboljših člankov, ki si jih napisal, Davor. Doma je le doma- in ni tako slabo, kot si marsikdo misli. Zakaj tako mislijo- uf, to bi lahko razpredali dolgo in počez, pa ne bi prišli do zaključka- ker kakor je mali Princ rekel: “Gledati je treba s srcem!” K temu lahko dodam še edino- potrebno je misliti s svojo glavo, ne sosedovo! ;-D Saj vemo- jamrati je najlažje, kaj storiti pa težje. Ne dolgo nazaj sem prebrala misel “Kdor hoče nekaj doseči vselej najde način. Kdor noče, najde vselej opravičilo”! Mislim, da če smo pošteni se bomo s tem vsi strinjali.
Mogoče me je edino nekaj v tem tvojem sporočilu zmotilo- to, da ni finančne krize. Je, še kako je. Ni tako velika, kot vsi jamrajo- je pa precej večja, če pomislimo na posameznike, ki jih je vedno več in delajo za mali denar. Živet je treba- tudi če si še tako zelo skromen in paziš na porabo- elektriko, vodo, plin, kurjavo- to je treba plačat ne glede na to ali denar imaš ali ne. Te nihče ne vpraša od kod ga vzameš. Je pa res, da teh ljudi ni lahko za prepoznat kot npr. tiste, ki se bohotijo z dragimi avtomobili, oblačili… Verjamem- vsepovsod po svetu je podobno. A vseeno trenutno stanje v naših krajih ni rožnato in resnično sram me je, da na eni strani ljudje delajo za neko revšino ko se na drugi stani (morda še istega podjetja) delijo megalomanski zneski…
Kar se pa pomanjkanja časa tiče. Ah, čas je- le vzeti si ga je treba. Seveda znova s predpostavko, da si to želimo.
Kakor koli že- veseli smo, da vas je domov pripeljala predvsem navezanost na ljudi, na družino in prijatelje. To so ob zdravju, naši največji zakladi, ki jih premoremo! Le zavedati se je tega treba!
Lepo se imejte. Barbara & Zoran
Se strinjam: ….da živimo v najboljši deželi na svetu, v Sloveniji! In da se obremenjujemo z nepomembnimi stvarmi….
Še enkrat čestitke vsem za vse!
Super ste res! Sem redno prebirala blog, vedno je bilo zanimivo napisano, da te kar not potegne. Svaka cast!
Veseli smo, da smo doma, da je potovanje za nami, da se je srečno izteklo in da živimo v najboljši deželi na svetu, v Sloveniji. Ne verjamete, da je Slovenija najboljša dežela na svetu? Pojdite ven, čez meje, v druge dežele, odkrijte svet, poglejte si kako je drugje, sami poglejte, dobro poglejte.
————–
U, vesela sem, da ste to napisali. To želim dopovedati marsikomu. Ljudje samo jamrajo in bentijo, kot da so največji socialni problemi. Bentijo, če jim nekdo za € zmanjša plačo. Ljudje sploh ne vedo, kakšno srečo imajo, da živijo v Sloveniji. Ni treba it daleč, da to ugotoviš. Moraš pa it.
Veseli ste vi, veseli smo mi, kaj si lahko človek še želi.
bilo nam je v čast in veselje! hvala 🙂
Hvala vam, da ste nam dovolili potovati z vami! Pogrešala bom vaše objave…
Ravno se odpravljam na potovanje (sicer veliko krajše, samo 3 tedne) in mi bodo vaše ugotovitve v drugem odstavku zelo koristile! 🙂
Dobrodošli nazaj v Sloveniji. Lepo vas je bilo brati.
hvala vam za lepe slike !!!:) http://www.youtube.com/watch?v=PlaPVLg44g8&feature=related
tukaj pa se ena pesem za dobrodošlico !