Vožnja proti severu Norveške, je v primerjavi z vožnjo med fjordi, enolična. Ceste so sicer za vožnjo čudovite, a okolica ne ponuja ničesar dovolj zanimivega, da bi se ustavil. Zato sem kar zdrvel skozi srednji del države. Mimogrede, Norveška je tako velika, da je od Osla do Rima bližje, kot je od Osla do severa države!
Še ena meja, ki sem jo prečkal, je polarni krog. To je meja, do koder seže polnočno sonce ob poletnem solsticiju in meja do katere seže tema polarne noči ob zimskem solsticiju. Povedano drugače, v teh krajih sonce poleti sploh ne zaide, pozimi pa ne vzide. To je del našega planeta, kjer ljudje živijo v zelo posebnih klimatskih pogojih. Nisem si mislil, da me bo, ko bom to mejo dosegel na motorju, to tako prevzelo. Bil sem čisto iz sebe!
Za Lofotske otoke sem prvič slišal pred par leti na predstavitvi knjige Nepozabni sprehodi po svetu ali nekaj podobnega. In zdaj sem tukaj, na teh pravljičnih otočkih na skrajnem severu Evrope. (Spet bom kregan, ker si te čudovite otočke ogledujem sam…)
Pogled na temne skale, ki se strmo dvigajo iz morja je presunljiv. Veriga otokov je dolga sto kilometrov in pogled nanjo je fenomenalen. Prvič v življenju sem videl ledenike le kakšnih sto metrov nad morjem.
Trajekt je pristal zvečer in odločen sem bil, da prespim zunaj kampa. Šotor sem postavil kar ob cesti med morjem in gorami pod budnim očesom polne lune.
Naslednji dan sem se ves dan vozil po otokih in se čudil lepotam. Tako se mi je smejalo od vsega lepega, da ne znam povedati. Bil sem presrečen, da sem se odločil za to pot. Naj raje govorijo fotografije:
Več v galeriji.
Dogovorjeno, se oglasim!
Sprejeto opravičilo in zavezujoče sporočilo, o naslednjem obisku.
Kartako naprej. Če poznaš prijatelja v svetu, lahko preko njega spoznaš svet, katerega sam ne bi nikoli videl.
Lep pozdrav Franc
Pozdravljen Franc, zelo me veseli, da ste se oglasili. Se opravičujem za zadnjič, nisem pomislil, da ste doma, sem govoril le z Igorjem. Obljubim, da vas naslednjič poiščem in hvala za dobre želje.
DAVOR! Že kar nekaj časa spremljam tvoje potovanje. No od takrat, ko so mi o tvojem potepanju po svetu povedali tvoji in moji nekdanji sodelavci. Vesel sem, da si se rešil teh transformatorskih naprav in dobil delo, ki je res pravo za tebe. Želim ti še mnogo lepega potovanja, seveda tudi z celotno družino. Sam pa sem vesel, ko lahko kateremu od mojih prijateljev povem, da je ta svetovni popotnik moj nekdanji sodelavec. Vsaj mislim, da je bilo tako. Lep pozdrav in srečno vožnjo. In še to: Zadnjič si bil na našem dvorišču in se mi nisi javil. Igor mi je povedal, da si bil ti, ko se se že odpeljal.
Franc Lah iz Pongrc-Cirkovce
Se vidi, da mi ne gre slabo, a ne? Seveda, saj nisem zato šel na pot, da bi trpel. Se pa je treba za te užitke malce potruditi…
Ja, Lofoti so lepši, kot bi si lahko predstavljal. Pa tako preprosto jih je obiskati. No, več o podrobnostih potovanja v ta konec sveta, ko se vrnem domov.
Davor, ob prebiranju prispevka in gledanju čudovitih slik so mi šle kocine pokonci. Kako ti zavidam iz vroče, betonske Ljubljane. Izjemno pišeš, še takih javljanj, prosim!
waw, čudovito. Kar na pot bi šla. 🙂
kolko vidim da ti ne gre slabo 🙂 saj prav tak ti privoščim !
slin, slin… 😛
Čudovito! Nesramno lepo!
Uživaj in varno vozi,
pozdrav od tvojih punc.