Je ogorčeno potarnala Maša, ko smo stopili iz podzemne železnice in se je ulilo. Na poti smo bili že 23 ur in bili smo že pošteno zdelani. Najprej nekaj ur v avtu, nato prvi let, drugi, deseturni ter avtobus in še nekaj vlakov. Prvič smo bili na tako dolgem poletu čez dan, tako da nismo mogli spati. Saj letalo je bilo super, ves čas poleta so nas razvajali z okusno hrano in pijačo. A niti filmi, risanke in videoigrice, ki smo jih imeli na voljo, deseturnega poleta niso skrajšali. Da turbulenc, ki so začinile pristajanje, niti ne omenjam.
A vse to je bilo včeraj. Danes je nov dan. Po krepčilnem deseturnem spancu v najmehkejših posteljah na svetu, smo se zbudili v New Yorku! Zunaj je sicer še noč, a pogled iz naše sobe v Queensu, na najznamenitejšo panoramo nebotičnikov na svetu, je fantastičen. Medtem ko to pišem, se punce pogovarjajo o včerajšnjih pripetljajih in se ob tem krohotajo na ves glas. Še tako neprijetni dogodki, ki nas spremljajo na potovanjih, so že naslednji dan lep spomin. Lepo je potovati!
Sedaj se odpravljamo na zajtrk, ki je tako kot marsikaj v New Yorku, obilen. Tega se dobro spomnimo od takrat, ko smo nazadnje bivali tukaj. Po zajtrku pa gremo ven! Na ulice New Yorka, edinega velemesta na svetu, v katerega smo si po prvem obisku še želeli vrniti.