Lepo, da ljudje kljub težkim časom še vedno potujejo. Potujejo v daljne, eksotične, neznane dežele, ker jih to mika, ne zato, ker bi morali. Pravzaprav se mi zdi, da ljudje sedaj potujejo še več, kot kadarkoli prej, a to se mi morda le zdi, ker imam v zadnjih letih več stikov s popotniki. Sicer pa to, koliko ljudi potuje, sploh ni pomembno. Razen seveda za popotnike same. Njih se potovanja še kako tičejo. Noben popotnik vpričo tega, kar na potovanju (in tudi po njem) doživlja, ne more ostati neprizadet. Doživetja na potovanjih po daljnih, eksotičnih, neznanih deželah se dotaknejo vsakogar. Če se ga ne, je izpostavljanje neprijetnemu in s tem doza kulturnega šoka prešibka. Za to je treba prestopiti mejo ugodja oziroma občutka varnosti in se prepustiti neznanemu, nelagodnemu ali neprijetnemu. (The bad.)
Jasno, da lahko tudi po daljnih, eksotičnih, neznanih deželah potujemo sproščeno. Pač bolj skrbno izberemo kraje, hotele, restavracije in prevozna sredstva. A takrat potujemo po turistični različici dežele, ki jo obiščemo. Seveda je kulturni šok prisoten tudi v tem primeru, a praviloma v manjši meri. Kadar pa popotnik, ki potuje brez organiziranega vodenja, zaide v odročne kraje, takšne brez turistične infrastrukture, takrat postane potovanje trdo delo. Takrat se mora popotnik, še bolj kot sicer, potruditi, da se sporazume z domačini. Da dobi dostojno posteljo. Da pride do hrane, ki jo lahko spravi po grlu. Da najde varen prevoz. A tam daleč, v krajih bogu za hrbtom, tako ali tako ni ničesar od omenjenega. Sporazumevati se z nerazumljivimi ljudmi, spati v bolhastih posteljah, jesti čudno hrano in potovati v nevarnih razmerah, je, popotnikom vajenim urejenega sveta, težko. (The ugly.)
Glede na to, da živimo v svetu, kjer je vse merljivo oziroma si želimo, da bi bilo, je treba tudi potovanja izmeriti. V smislu iskanja odgovora na vprašanje, kaj ima popotnik od potovanj, na katerih mu je neprijetno in težko. Kakšen je izkupiček od potovanja, glede na vložen trud? Odgovor na to vprašanje pozna vsak, ki potuje rad. Tistim, ki pa zaradi kakršnihkoli razlogov ne potujejo, pa smo odgovore že velikokrat ponudili v objavah na tej spletni strani. No, kljub temu, lahko ponudimo še enega:
Pristne, na lastnih doživetjih temelječe izkušnje (pridobljene na potovanjih), so najboljša šola za življenje. (The good.)