Popotniška mrzlica raste, kot rastejo temperature. Kot sem napovedal v nedeljo, so karte pred eno uro končno padle na mizo. S Sabrino sva se že pred časom odločila, da si za konec avgusta privoščiva poletni dopust. In to sama, brez otrok. Tako sem skoval načrt, da se podava na devetdnevno pustolovščino z motorjem v dežele, ki še jih nisva obiskala. Teh v bližini sicer ni veliko, a vendar obstajajo.
V devetih dneh bi se naj zapeljala čez devet dežel in pri tem prevozila nekaj tisoč kilometrov. To ne bi smel biti problem, saj imava z daljšimi motorističnimi izleti že izkušnje. Z motorjem sva se namreč, preden so se nama zgodili otroci, zapeljala do Maroka in nazaj. Skratka, imava voljo, opremo, čas in izkušnje, zakaj ne bi šla?
A pred eno uro sva načrte spremenila. Ko sem pogledal vremensko napoved za dežele, kamor se odpravljava, me je zmrazilo oz. scvrlo: 39 stopinj Celzija! V motoristični opremi je to preprosto nevzdržno. Ves dan sedeti na motorju v takšni vročini ne gre. Moj prvi odziv je bil, da se namesto na jug, odpraviva na sever Evrope, v dežele, ki naju sicer ne privlačijo preveč, a to bi pač na račun prijetnejših klimatskih razmer, spregledala. A ko sem to predlagal Sabrini, me je gladko zavrnila, sever je nikoli ni privlačil. Saj to vem, a sem vendarle poskušal.
Kaj sedaj? Sva dan pred odhodom, pa ne veva kam bi odpotovala, veva le, kako bi odpotovala. A v vseh načrtovanih deželah so za prihodnjih pet dni napovedane temperature nad 35 stopinj. Torej tega, kam greva, nisem uspel spremeniti, zato sem se s težkim srcem vdal in odpovedal temu, kako greva. Popustil sem pod pritiskom močnejšega (vremena) in se odločil, da greva z avtom! Tako.
O tem, v čem je razlika med vožnjo z motorjem in z avtom, sedaj ne bom. Sploh pa sem o tem tako ali tako že pisal na lanskem motorističnem potovanju v Skandinavijo. Skratka, potovanje z avtom, v primerjavi s potovanjem z motorjem, nima ničesar skupnega. Razen naju in krajev, ki jih bova obiskala.
Torej bo tudi tokratno potovanje nekaj povsem drugačnega; sama in to z avtom ter šotorom. Kam? Čez Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo, Albanijo, Črno Goro, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. Skozi regijo, imenovano Zahodni Balkan.
S poti se bova seveda javljala, koliko bo to mogoče.
Pozdravljeni! Vaš blog spremljam že nekaj časa, tudi vašo knjigo sem kupila in prebrala. Z veseljem berem o vaših dogodivščinah.
Tudi sama rada potujem, trenutno sem v Kambodži, prejšnji mesec pa sem bila v Laosu. Ti kraji so mi res všeč, tako da sem prepričana, da boste na potovanju uživali. Če potrebujete kakšne informacije, se oglasite.