Znova na pot

Popotniška mrzlica raste, kot rastejo temperature. Kot sem napovedal v nedeljo, so karte pred eno uro končno padle na mizo. S Sabrino sva se že pred časom odločila, da si za konec avgusta privoščiva poletni dopust. In to sama, brez otrok. Tako sem skoval načrt, da se podava na devetdnevno pustolovščino z motorjem v dežele, ki še jih nisva obiskala. Teh v bližini sicer ni veliko, a vendar obstajajo.

V devetih dneh bi se naj zapeljala čez devet dežel in pri tem prevozila nekaj tisoč kilometrov. To ne bi smel biti problem, saj imava z daljšimi motorističnimi izleti že izkušnje. Z motorjem sva se namreč, preden so se nama zgodili otroci, zapeljala do Maroka in nazaj. Skratka, imava voljo, opremo, čas in izkušnje, zakaj ne bi šla?

A pred eno uro sva načrte spremenila. Ko sem pogledal vremensko napoved za dežele, kamor se odpravljava, me je zmrazilo oz. scvrlo: 39 stopinj Celzija! V motoristični opremi je to preprosto nevzdržno. Ves dan sedeti na motorju v takšni vročini ne gre. Moj prvi odziv je bil, da se namesto na jug, odpraviva na sever Evrope, v dežele, ki naju sicer ne privlačijo preveč, a to bi pač na račun prijetnejših klimatskih razmer, spregledala. A ko sem to predlagal Sabrini, me je gladko zavrnila, sever je nikoli ni privlačil. Saj to vem, a sem vendarle poskušal.

Kaj sedaj? Sva dan pred odhodom, pa ne veva kam bi odpotovala, veva le, kako bi odpotovala. A v vseh načrtovanih deželah so za prihodnjih pet dni napovedane temperature nad 35 stopinj. Torej tega, kam greva, nisem uspel spremeniti, zato sem se s težkim srcem vdal in odpovedal temu, kako greva. Popustil sem pod pritiskom močnejšega (vremena) in se odločil, da greva z avtom! Tako.

O tem, v čem je razlika med vožnjo z motorjem in z avtom, sedaj ne bom. Sploh pa sem o tem tako ali tako že pisal na lanskem motorističnem potovanju v Skandinavijo. Skratka, potovanje z avtom, v primerjavi s potovanjem z motorjem, nima ničesar skupnega. Razen naju in krajev, ki jih bova obiskala.

Torej bo tudi tokratno potovanje nekaj povsem drugačnega; sama in to z avtom ter šotorom. Kam? Čez Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo, Albanijo, Črno Goro, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. Skozi regijo, imenovano Zahodni Balkan.

S poti se bova seveda javljala, koliko bo to mogoče.

One Reply to “Znova na pot

  1. majaf

    Pozdravljeni! Vaš blog spremljam že nekaj časa, tudi vašo knjigo sem kupila in prebrala. Z veseljem berem o vaših dogodivščinah.
    Tudi sama rada potujem, trenutno sem v Kambodži, prejšnji mesec pa sem bila v Laosu. Ti kraji so mi res všeč, tako da sem prepričana, da boste na potovanju uživali. Če potrebujete kakšne informacije, se oglasite.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.