Kaj smo torej počeli med krompirjevimi počitnicami v deželi testenin?
Kot sem omenil nazadnje, smo prvi dan preživeli v zabaviščnem parku, ostale dneve pa smo se pridružili trumam turistov, ki jih v Toskani očitno nikoli ne zmanjka. Za to seveda obstajajo dobri razlogi, saj Toskana ponuja toliko znamenitosti, lepot in dobrot, da bi se človek lahko tam potepal več mesecev, ne da bi mu postalo dolgčas. Seveda le, če bi imel na voljo neusahljiv vir denarja, saj je potovati po tem delu sveta precej drago. O stroških ponavadi ne pišem, a če sem že začel, naj dokončam. Hoteli, prevoz in hrana, vse je drago. Nočitev za manj kot 100 EUR na družino je skoraj nemogoče najti. Da o cenah bencina in cestnin, ki so v Italiji blazno visoke, ne govorim. Edino pri hrani je mogoče priti skozi relativno poceni. A le, če si dovolj previden in skromen. Tako pač je; v eni najbolj obleganih turističnih destinacij Evrope je nemogoče pričakovati, da bo karkoli poceni. Seveda se pozna tudi to, da smo štirje. Spimo v sobah za štiri in jemo za štiri. Časi, ko sta bili dekleti tako majhni, da je bilo potovati z njima poceni, so za nas minili (še en razlog za vse, ki razmišljate o tem, da bi potovali z majhnimi otroki).
Majhna toskanska mesteca, ki se trudijo ohraniti srednjeveško podobo, so čudovita. Za to nam ni bilo treba obiskati muzejev in palač, temveč smo se le sprehajali po ozkih in strmih uličicah. Ob tem smo si skušali predstavljati, kakšno je bilo življenje v teh krajih nekoč, v primerjavi z življenjem danes. Zanimivo bi bilo tudi videti, kakšna je notranjost teh prastarih hiš, ki so od zunaj tako lepo obnovljene, da so nekatera mesteca videti, kot iz pravljice. A to nam žal ni bilo omogočeno, tako, da so bile edine hiše, ki smo jih lahko videli od znotraj, lokali. Tam so sicer ponujali izvrsten kapučino, sladoled, pizze in podobno, a to je tudi vse. Zraven teh smo pokukali v notranjost nekaj katedral, ki pa so z vsemi freskami, marmorjem in mozaiki tako grandiozne, da zanje nimam pravih besed.
V enem od mest se je ravno odvijal festival stripov in iger, tako da so tam trume turistov zamenjali obiskovalci festivala. Teh je resda bilo ogromno, jih je pa bilo veliko zabavneje opazovati kot turiste, saj je bilo veliko obiskovalcev našemljenih. Tako smo se po uličicah sprehajali z ramo ob rami s Harry Potterji, zombiji in vitezi. Najboljši pa je bil Spiderman, ki je zaplesal na Gangnam style.
Glede na to, da smo bili na tistem koncu Italije, smo se odločili obiskati še znamenite Cinque Terre. Gre za narodni park, kjer na strmih pobočjih raste trta, med katero so, kot da bi jih narisal, posejane pisane vasice, ki so nekoč pripadale ribičem, danes pa pripadajo turistom. A sprehajalne poti so bile že zaprte, povrhu pa je bilo še slabo vreme, tako da smo se lahko sprehodili le med hiškami, ne pa tudi po okolici. Lepo, ampak, če sem iskren, so istrska obalna mesteca lepše urejena. Res pa je, da smo bili tam le en dan, tako, da nam čarov, zaradi katerih so Cinque Terre tako privlačne, tokrat žal ni uspelo odkriti.
Tako nekako so potekale naše počitnice, ki so bile bolj kot krompirjeve, testeninske. Zraven obilja testenin, ki smo jih nakupili še za domov, smo se naužili renesančnih spomenikov, srednjeveških vasic in toskanske pokrajine. Predvsem pa smo skupaj preživeli lepe praznike, kar je najpomembneje.
Takšen pa je bil razgled na Firence pred in po našem obisku:
