Poletna turistična sezona na Sardiniji se (podobno kot na Jadranu) šele začenja. Zato smo, razen peščice obiskovalcev in domačinov, imeli znamenitosti tega čudovitega otoka skorajda zase. No, nekaj obiskovalce je vendarle bilo. Začuda smo od vseh tujih turistov, ki na otok prihajajo z avtobusi, letali, avtomobili, avtodomi in motorji, srečali največ Slovencev. Skoraj v vsakem večjem mestu smo srečali skupino ljudi, ki so govorili slovensko. Ni kaj, Slovenci radi potujemo, bravo!
Precej turističnih znamenitosti in objektov je bila v tem času še zaprtih, zato ni bilo nikjer gneče in smo prav uživali, ko smo jih imeli le zase. Skorajda zase smo imeli tudi plaže, jasno, saj je bila voda še prehladna za kopanje. Razen za Mašo, ki se je večkrat opogumila in začofotala po hladnem morju. Sardinske plaže so seveda poglavje zase, saj so menda ravno plaže razlog za obstoj turizma na Sardiniji. Zalivi posuti s snežno belim, zlatim ali kremenčevim peskom, obdani s turkiznim morjem se velikokrat zdijo kot iz razglednice. Tudi v najbolj eksotičnih deželah sveta, ki smo jih obiskali, smo videli malo tako popolnih plaž, kot so na Sardiniji. Res pa je, da so bile sardinske plaže sedaj videti tako popolne in spokojne, ker so bile prazne. V sezoni, ko je na plaži težko najti košček prostora, plaža izgubi precej idiličnosti. Seveda pa se je takrat mogoče v morju tudi kopati, mi pa smo ga lahko (razen Maše) le gledali. Le kdo bi vedel, kaj je bolje.
Ko se nismo sprehajali ali poležavali na kateri ob plaž, ki jih na otoku ne manjka, smo potovali. Otok smo obkrožili in tako prevozili več kot tisoč kilometrov, kar je glede na to, da je le malce večji od Slovenije, precej. Tako smo se vozili po zavitih cestah skozi sardinsko pokrajino od kraja do kraja, od plaže do plaže in vsak dan prenočili v drugem kraju, kar je bilo prav zabavno. Vmes smo se ustavili v trgovini, nakupili sardinskih dobrot in poiskali kakšno lepo plažo, kjer smo malicali. Road trip je zakon!
Hitro smo ugotovili, da je sloves, ki ga ima Sardinija glede cen, upravičen. Sardinija je draga. Še dobro, da smo se odločili za obisk v tem času, ko hoteli šele odpirajo vrata in so zato cene hotelskih storitev v primerjavi z rednimi cenami, precej nižje. Tako smo na primer za sobo v hotelu, ki poleti stane 263€ na noč, plačali le 90€. Kar je sicer za nas še vedno drago, a ceneje ni šlo, saj kampirati nismo mogli. Žal pa so predsezonske cene veljale le za hotele, ostale cene so bile redne, torej visoke. A ne glede na to, je Sardinijo vredno obiskati, ponuja namreč toliko naravnih lepot, da se jih je nemogoče naužiti. Galerija sledi.