Za začetek naj povzamem eno izmed ključnih sestavin potovanja po Balkanu, hrano. Iskanje in preizkušanje novih okusov na naših potovanjih je namreč pogosto tisti magnet, ki nas v neki konec sveta privlači bolj, v drugega pa manj. A dokler ne vemo, kakšna hrana se kje uživa, tega ne moremo niti vedeti. Sicer smo jedli dobro in slabo že na vseh petih celinah, a kamorkoli odpotujemo, vedno najdemo nove okuse in jedi, ki jih še nismo preizkusili. Tiste ta najboljše se nato občasno znajdejo tudi na naši domači mizi.
Na potovanju po Balkanu sva naletela na veliko dobrot. Precej sva jih že poznala, a način priprave se razlikuje od države do države. Tako na primer burek pripravljajo drugače v Turčiji, Albaniji, Črni gori, Bosni in še kje. Mimogrede, povsod (razen v Bosni) mu pravijo burek, tudi če je s sirom ali špinačo.
Romunska ponev.
Bolgarska solata, pečena polenta in baklava.
Turški burek, pečena zelenjava z jogurtom, golaž, gratinirani jajčevci in kofte.
Grška okra, jajčevci, tzatziki in klasični zajtrk.
Albanski “mish ne hell” ali jagnje na žaru.
Črnogorska jagnjetina in kislo mleko.
Bosanski čevapčiči.
In stojnice.
