Odločitev o potovanju v Mehiko sva s Sabrino sprejela enkrat poleti, ko so se pojavile ugodne cene letalskih vozovnic. Glede na to, da sva tako nameravala izpeljati še eno veliko potovanje v letošnjem letu, nama ni bilo treba kaj veliko razmišljati in se odločati. Vozovnice sva kupila že nekaj ur zatem, ko se je o njih na spletu pojavila novica. Dogovoriti sva se morala le še z deklicama, ki pa sta na vprašanje: »Ali želita za krompirjeve počitnice v Mehiko?« odgovorili po pričakovanju; ena z navdušenim da, druga z odločilnim ne. To, da Sara ne želi potovati z nami, smo sprejeli in se s tem več ne ukvarjamo. Punca je dovolj velika, da se lahko glede nekaterih zadev odloča sama. Za to, kje in kako bo preživela čas brez nas, pa bomo že poskrbeli.
Torej Mehika, dežela, ki se nam je tako vtisnila v spomin na prvem velikem potovanju, je naša naslednja ne-bližnja destinacija. Sicer smo na prvem potovanju po Mehiki prevozili kakšnih 5.000 kilometrov in se ustavljali v vseh privlačnih krajih, a dobršen del te dežele nam je ostal neodkrit. Takrat smo raziskali vzhodni del, polotok Jukatan, indijanski Čiapas, južno mehiško obalo Pacifika ter del obale ob mehiškem zalivu. Pot sem imel tako lepo prikazano na zemljevidu s fotografijami in komentarji, a je tista spletna stran žal prenehala obstajati in z njo tudi vsi izleti, ki so bili na njej opisani. A nič hudega, fotografije na računalniku in spomini v naših glavah so ostali. Tiste zbledele pa bomo na potovanju, ki je pred nami, obnovili ali jih ustvarili na novo.
Tokrat letimo v prestolnico, nato pa se odpravljamo proti zahodu, na morje. Glede na to, da imamo na razpolago manj časa, kot prvič in da sedaj potujemo počasneje, kot nekoč, nameravamo tokrat prepotovati krajšo pot. Prav radoveden sem, kako se nam bo tokratno »nenačrtovanje« izšlo. Mehika je namreč precej drugačna in bolj razvita od azijskih dežel, ki smo jih obiskali v zadnjih letih. A nič zato, še vedno smo se privadili. Sploh pa smo deželo že obiskali, tako da glede privajanja ne bi smeli imeti večjih težav, saj približno vemo, kaj lahko pričakujemo. Vsaj, kar se tiče prenočevanje, prevažanja in prehranjevanja, kar nam, kot sem omenil že večkrat, na potovanjih vzame največ časa. Vemo tudi to, da nam bo prihod v 21 milijonski Mexico City vzel sapo, saj leži 2.240 metrov nad morjem. Kar se tiče vsega ostalega, pa se bomo pustili presenetiti.
Nič skrbet, saj bomo vsi skupaj na počitnicah. No, Sara delno na delovnih, saj bo šola.
Kot vedno me bo skrbelo za moje, ima pa to potovanje en o dobro stran, vnukinjo bova imela tri tedne samo zase, upam, da nama gimnazijka ne bo povzročala skrbi, čeprav je pridna in ji zaupava.