Četrto potovanje v Indijo je za nami. Rad bi ga strnil in povzel v nekaj stavkih, a s tem bi naredil krivico tako Indiji, kot naši štiri tedne trajajoči in tri tisoč kilometrov dolgi odisejadi po južni Indiji. Potovanje je bilo namreč predozirano s prizori, dobrimi in slabimi vonjavami ter okusi, hrupom, ljudmi in občutki. Jasno, tako, kot se za Indijo spodobi. Zaradi tega smo jo tudi obiskali.
Naše dojemanje Indije sem že velikokrat ubesedil, a verjamem, da je za nekoga, ki je še ni obiskal, to kar pišem, nepojmljivo. Zato končno objavljam nekaj fotografij, ki jih prej nisem uspel objaviti. Morda bodo povedale več kot besede, presodite sami.
Reliefi, kamnite kočije, maslene kroglice in templji:
Pisane stojnice:
Še bolj pisani ljudje in živali:
Plaže v Goi:
Petra, hvala! Tudi v mislih je lepo potovati, predvsem pa lažje. Sploh, če te ne vleče v Indijo. 🙂
Dobrodošli nazaj. In hvala za vtise. Fino je bilo brati, sem še jaz malo potovala v mislih, čeprav me v Indijo zaenkrat sploh ne vleče. 🙂