Iz Chiang Maja na Tajskem smo poleteli v bivšo prestolnico in največje mesto Mjanmara, v Jangon. Saj ne, da nas je skrbelo, a glede na to, da smo vstopali v zaprto deželo, ki ji je dolgo vladal strog vojaški režim, ne bi bilo nenavadno, da bi se kaj zapletlo. A še v nobeno deželo izven Evrope nismo stopili tako gladko. Od trenutka, ko smo stopili iz letala, do trenutka, ko smo pred letališčem sedli v taksi, ki nas je odpeljal proti hotelu, ni minilo več kot dvajset minut. S tem, da smo v teh dvajsetih minutah šli skozi vse kontrole ob vstopu v državo, vključno s pridobitvijo vizuma, kupili sim kartico, dvignili štiristo tisoč kjatov na bankomatu in popili kavo!
Pravzaprav je dokaj gladko potekalo bolj ali manj vse, kar se tiče našega potepanja po Burmi. Res pa je, da lahko tako pišem sedaj, ko smo že doma in so se vtisi že izoblikovali, torej z zmanjšano amplitudo. Ko smo bili tam in Burmo neposredno doživljali, sem si v dnevnik zapisal: »Burma je precej bližje Indiji, kot Tajski, kar se tiče nereda, umazanije, hrupa in smradu. A bomo že, to smo hoteli videti! Zelo sem vesel, da smo tukaj, je pa divje, sploh na cesti, kjer štejeta le hitrost na polno in troblja!«
Tako so se (kot po navadi) prvi vtisi o Mjanmaru precej razlikovali od vtisov, ki smo si jih ustvarili, ko smo obiskali več krajev in deželo bolje spoznali. Soditi o neki deželi po občutkih, ki si jih deležen v enem velemestu ali v nekem turističnem resortu, je zmotno. Res pa je, da bolj ali manj vsi to kdaj počnemo. Zato tako radi vedno znova zapustimo velika mesta in se podamo tja, kjer čas teče počasneje in se ljudje še niso osvobodili okov, s katerimi so prikovani na običaje iz preteklosti. Upam, da ne pride kmalu do njih film Zvezda je rojena, v katerem Bradley Cooper poje “Morda je čas, da starih navad se znebiš.”
Pot na tržnico, jezero Inle
Prodajalke, Jangon
Življenje na tržnici, Jangon
Domačini s tanako v Baganu, Mjanmar
in Maša
