Pravkar sva se po desetdnevni motoristični pustolovščini vrnila domov. Potepala sva se po alpskem svetu. Seveda z motorjem, kot se za Alpe spodobi. No, takoj za pohodništvom in kolesarjenjem, se razume. Čeprav se mi zdi, da sva srečala in videla več motoristov, kot kolesarjev in pešcev. Kar pravzaprav ni pomembno. Za naju šteje, da sva ponovno doživela precej nepozabnih trenutkov in to s kuliso, ki ji ni para.
A glede na to, da sva bila danes na poti deset ur in da vtisi še niso predelani, naj več povedo fotografije. Za začetek iz Francije:
Prizorov gora na zeleni postelji pod modrim nebom se je nemogoče naveličati:
Prav tako slastne hrane,
ki jo je treba pred zaužitjem včasih ovohati:
Kolesarji, pohodniki, kje ste?
Eden višjih prelazov, ki sva jih prevozila:
In težavna pot na najvišjega, ki pa ga zaradi snega nisem dosegel:
V Alpah se je mogoče navduševati tudi nad krasotami, ki so delo človeških rok, kot so vasice in jezera:
Toliko zaenkrat iz Francije.
