Kdo pravi, da so od vseh potovanj najbolj privlačna tista po daljnih, najraje eksotičnih deželah? Marsikdo. Tudi mi smo tako razmišljali in stopnjo privlačnosti dežele enačili s tem, kako oddaljena, drugačna in eksotična je. Iskali smo kulturni šok. V zadnjem času smo si takšnih potovanj privoščili manj. Morda eno na leto. Ponovno smo se začeli spogledovati z bližnjimi destinacijami. S tem imam v mislih tudi Norveško in Gruzijo, deželi, ki smo ju obiskali v zadnjih dveh letih. Nista ravno naši sosedi, a sta dovolj blizu, da se ju da obiskati z avtom. A odkar pomnim, sta nas najbolj privlačili Azija in Južna Amerika, ki dejansko sta na drugem koncu sveta. Vse, kar je bližje, nam ni bilo dovolj zanimivo. Tako smo ameriško celino obiskali sedemkrat, daljno Azijo pa vsaj osemkrat. A če bi zapisal, da nas eksotične dežele sploh več ne privlačijo, bi se zlagal. Seveda nas, a ne do te mere, da bi nas tja res vleklo. Morda čas za to še pride, morda tudi ne, a v tem trenutku o tem nima smisla niti razmišljati.
Sedaj imamo končno priložnost, da se še bolj posvetimo neposredni okolici. To, da smo v tem trenutku omejeni na gibanje le v lastni občini, je najboljša priložnost, ki smo jo kadarkoli dobili, da svoj kraj bolje spoznamo. Sicer bi se v tem mesecu in pol, odkar smo doma, odpravil za več tednov v Jordanijo in na vsaj tri podaljšane vikende nekam na morje in v Avstrijo. To so bili dejansko naši načrti, a so padli v vodo. A upam trditi, da nič zato, saj je to obdobje #ostanidoma tako bogato z novimi doživetji, kot si niti v sanjah nisem znal predstavljati.
Nekaj utrinkov iz naše okolice v zadnjem tednu:
