Potem, ko sem se prejšnji teden izpovedal s pohorskimi vedutami, se vračam v Grčijo, kjer je ostalo še marsikaj nepovedanega. Nenazadnje je bilo dvotedensko potepanje po Grčiji naš največji letošnji dopust in nič kaj ne kaže, da bomo letos prekosili same sebe in se odpravili še na kakšno daljše potovanje. Kar je seveda popolnoma v redu, saj se tako učimo energijo, ki bi jo sicer porabili za eksotična potovanja, kanalizirati v bližnja potovanja in temu ustrezno prilagajamo našo zvedavost, brez katere se na potovanje ali izlet nima smisla niti odpraviti. A za ta razmišljanja bo še dovolj časa, gremo po spomine v Grčijo, dokler so sveži.
S tem, ko smo se v letošnjem negotovem času v Grčijo odpravili z enosmerno letalsko vozovnico, smo si pustili proste roke, da izbiramo kraje, ki jih bomo obiskali in tudi čas, ki ga bomo tam preživeli. Nekaj časa smo se potepali po otokih Zakintos in Kefalonija, potem pa je bilo treba razmisliti, kam naprej. Sprva smo nameravali nadaljevati s skakanjem po okoliških otokih, a smo imeli prečudovitih plaž in morja vrh glave. Domov se nam seveda še ni mudilo. Torej kam? Po kakšnem dnevu tuhtanja smo se odločili za skok v velemesto, da malce presekamo, kot radi rečemo. Atene smo sicer že dvakrat obiskali in jih že poznamo, a ponujajo vse drugo, kot rajski otoki. Četudi je Akropola še danes ista, kot takrat, ko sva s Sabrino Atene obiskala z vlakom iz Maribora, je to eno tistih čudes sveta, vpričo katerega začutiš nekaj nepojasnljivega in privlačnega. Zato jo lahko vedno znova obiščeš.
Glede na letošnje razmere je bilo tudi v Atenah presenetljivo veliko obiskovalcev. Seveda le peščica siceršnjega števila, a mestni utrip je bilo čutiti na vsakem koraku. Uličice in restavracije na Plaki so bile zvečer polne. Tudi na Akropoli nas je bilo zjutraj do desete ure le kakšnih sto. Seveda danes, ko se število turističnih obiskov meri v milijonih (pet milijonov letno samo Atene), to ni veliko. A nas pomanjkanje gneče ni niti malo motilo, pravzaprav nam je godilo, saj je bil nivo storitev, ki smo jih bili kot redki obiskovalci deležni, izjemen.
Od vseh mest, ki smo jih na potovanjih po svetu obiskali, imajo menda prav Atene največ zaslug za svet, ki ga danes poznamo kot Zahodna civilizacija. Hoditi po stopinjah velikanov, katerih ideje so žive še po dveh in pol tisočletjih, daje prav poseben občutek, ki ga velja izkusiti.
Plaka in razgled na Akropolo.
Na Akropoli.
Razgled nad Atenami.
Mestni utrip.
Iluzija?