Peloponeška odiseja

Z Lefkade sva se odpravila na Peloponez, ki ga imava v spominu, kot manj oblegan del Grčije. Bolj divji in pristen. Kmalu zatem, ko sva zavila z glavne ceste med Patrasom in Atenami proti jugu, sva se znašla v Grčiji, ki je že dolgo nisva obiskala. V dnevnik sem zapisal: “Neverjetno, kakšna divjina in odročnost, kot v kakšni srednjeazijski državi!” Pot čez ta osrednji Peloponez sem izbral namenoma, da vidiva gorati svet in divjino, ki ga obkroža.
Grčija 2021

A ta dan nama jo je zagodel z več neprijetnostmi, kot sva jih pričakovala. Na srečo nič resnega, a dovolj, da sva bila po devetih urah premagovanja vseh mogočih ovir utrujena. Najprej je odpovedala navigacija. Ne glede na to, da sva imela internet, naju je vodila v krogu po prašnih kolovozih.
Grčija 2021

Ko sva sredi prašne ceste iskala pravo pot, sem opazil, da iz motorja curlja olje. Kljub temu sva nadaljevala. V neki vasici sem peljal po glavni cesti, ki je bila na sveže betonirana, a brez kakršnih koli opozoril in sva skoraj obtičala v svežem betonu. Šla sva naprej. A vedno bolj sva se od civilizacije oddaljevala. Spet napačna smer. Obrneva in greva nazaj po stezici, ki je vodila čez travnik. Prideva do mostu čez reko, kjer naju je skupina raftarjev zabodeno gledala, kaj počneva tukaj, v njihovem skritem kotičku. To blodenje po kolovozih je trajalo več ur, dokler nisva končno prišla na glavno cesto. V Lagkadiji, vasici, ki leži nekje v središču Peloponeza, sva našla odprto taverno, kjer sva si privoščila odlično kosilo.
Grčija 2021
Grčija 2021

Naslednji izziv je bila nevihta, ki naju je ujela. Ravno dovolj, da naju je dobro namočilo. Potem, ko sva mislila, da sedaj, ko sva na glavni cesti, sita in je nevihta mimo, naju čaka le še lagodna pot do morja, so nama v Andritsaini povedali, da tukaj ni odprte bencinske črpalke. Na srečo je bila pot do naslednje večinoma spust v dolino, tako, da ta sva z zadnjimi hlapi pripeljala do črpalke. Proti večeru sva prišla v kamp Tholo na neskončni peščeni plaži. Ko sva zvečer sedela na pesku in opazovala sončni zahod, sva se pogovarjala o tem, da nama ni treba v Kašmir ali Kazahstan, da najdeva odročna in nedostopna brezpotja.
Grčija 2021
Grčija 2021

Od tukaj naprej sva se držala obmorskih cest. Zato, ker sva želela obiskati kraje, ki so se nama, ko smo Peloponez obiskali prvič, vtisnili v spomin. Eden od njih je grad Methoni.
Grčija 2021

Eno najbolj fotogeničnih pristanišč, Agios Nikolaos.
Grčija 2021

Naslednji dan je sledila poslastica. Polotok Mani, srednji prst, ki kaže v Afriko, je še danes odročen in divji. Odročnost se kaže tudi v arhitekturi, saj so bile hiše grajene kot obrambni stolpi, skoraj identični tistim, ki smo jih videli v Gruziji. Še do nedavnega so bile vasice na Maniju dostopne le po morskih poteh, danes tja vodi lepa cesta. Sem se še vrneva, sva si rekla.
Grčija 2021
Grčija 2021
Grčija 2021
Grčija 2021

Ponekod je videti, kot da s turistično sezono ne bo nič,
Grčija 2021

ponekod pa se zdi, kot da za korono še slišali niso. V Nafplionu se je trlo ljudi. Tam sva le prenočila in pobegnila.
Grčija 2021

Tukaj se je pričel vročinski val, saj so se temperature povzpele proti 40 stopinjam Celzija. Ko sva se čez dan ustavila v kakšnem mestu, da bi kaj pojedla ali si kaj ogledala, ljudi skorajda ni bilo. Šparta je bila videti opustošena življenja, le Leonidas, njen najznamenitejši kralj, naju je pozdravil.
Grčija 2021

Od Peloponeza sva se poslovila na Korintskem prelivu in se usmerila proti Atenam, ki sva jim tokrat le pomahala od daleč.
Grčija 2021

Potep po Lefkadi

Grčija je ena tistih destinacij, v katero se radi vračamo tako zaradi poznanega, kot zaradi neznanega. Znano je to, da se lahko vedno zaneseš na sončno vreme, prečudovite plaže, odlično hrano, kakovostne namestitve in zmerne cene. Neznani pa so nam različni kotički Grčije, ki jih je toliko, da je nemogoče obiskati vse in je na vsakem potovanju mogoče odkriti nekaj novega ali znano spoznati na nov način. Letošnjo pot sva pričela na Lefkadi, edinem od večjih Jonskih otokov, ki ga še nisva obiskala. Krf smo prepešačili predlani, Zakintos in Kefalonijo pa smo obiskali lansko poletje.

Grčija 2021
Grčija 2021
Tako sva se utaborila prvi dan, kar v prvem kampu, ki je bil odprt. Sicer sem se vedno znova do kampa pripeljal s strahom, da bo zaprt, saj se turistična sezona letos še ni prav pričela, a so bili vsi avtokampi, ki sva jih obiskala, odprti. Tako kot restavracije, znamenitosti, muzeji, plaže in tako naprej, vse je normalno odprto. Res pa je, da je obiskovalcev malo, kar je seveda za nas dobro, za ponudnike slabo. V skoraj vsakem avtokampu in v marsikateri restavraciji sva se pogovarjala z domačini, a nihče nad prostimi zmogljivostmi ni tarnal. Izjemno pozitivni so in seveda pričakujejo, da bosta julij in avgust prinesla več gostov, kot junij. Tako, da obiskovalec, ki se zna odklopiti od spremljanja dnevnih novic in družbenih medijev, resnično ne ve, da svetu že dobro leto vlada pandemija ali karkoli že. Obrazna maska je pravzaprav edina sled, da je nekaj drugače. A podobno kot drugje, je tudi v Grčiji pogostost nošenja mask sorazmerna z velikostjo kraja.

Grčija 2021
Grčija 2021
Ko sva se usedla za mizo, se je tudi pripetilo, da sva bila edina gosta. Zaradi tega nisva bila prikrajšana, saj sva bila vedno dobro postrežena, hrana pa je bila zmeraj okusna. Pravzaprav večinoma izjemna. Ne glede na to, kako obožujem pripravo večerje v kampu, nama je grška hrana tako zelo všeč, da si skorajda nisva kuhala, ampak sva jedla v restavracijah.
Grčija 2021

Naju sicer niso osebno povabili, niti nisva lovila delfinov, sva si pa privoščila kosilo.
Grčija 2021

Pogled na klife s svetilnika na jugu Lefkade.
Grčija 2021

Ena najlepših plaž na jonskih otokih je nedvomno Katsiki.
Grčija 2021

Saj morje je prekrasno, a razgledi z višin so bolj mamljivi.
Grčija 2021
Grčija 2021

Motoristično potovanje po Grčiji

Letošnje motoristično potovanje je za nama, pred nekaj urami sva se uspešno vrnila domov. Bilo je dokaj intenzivno, saj je Grčija tako pestra in njena ponudba tako raznolika ter privlačna, midva pa tako radovedna, da si časa, da sproti objavljam tukaj, nisem vzel. Za to bo dovolj časa v prihajajočih tednih, oziroma do naslednjega potovanja. Kdo pa pravi, da mora popotniški dnevnik nastajati v živo oziroma, da je treba to, kar se nam dogaja, ko potujemo, objavljati takoj, ne da bi doživetja dodobra predelali?

Grčijo sva obiskala že devetič. A daleč od tega, da tudi tokrat ne bi videla, obiskala in doživela nečesa novega. V Grčijo sva se resda podala četrto leto zapored, a zadnja tri potovanja so bila potepanja po grških otokih z Mašo, tokrat sva se na pot podala sama z motorjem in šotorom. Kar je seveda potovanje drugačne vrste, ki s seboj prinaša dokaj drugačna doživetja. Za iztočnico letošnjega potovanja sva imela spomine na prvo večje družinsko potovanje, ko smo se s Saro podali na enomesečni potep po celinski Grčiji. To je tudi prvo potovanje, ki je objavljeno na straneh našega popotniškega dnevnika.

Grčijo sva izbrala zato, ker sva želela potovati z motorjem, kar je, kadar potujeva sama, že dolgo časa najina najljubša oblika potovanja. Tovrstno potovanje na nek način zahteva svojevrsten poligon, oziroma teren in glede na trenutne razmere, se nama je zdela Grčija popolna izbira. Dva cela tedna sva si vzela za to pot, ki sva si jo malce preobsežno zastavila, a sva kljub temu večino krajev na spodnjem zemljevidu obiskala. Tri tisoč kilometrov se je nabralo na števcu, kar nikakor ni malo, glede na zavite in gorate ter občasno makadamske ceste, po katerih sva v potovala.
Grčija 2021

Če sem že pri tehničnih podrobnostih, naj še omenim, da je na srečo minilo že dovolj let od takratnega dolgega potovanja s trajektom iz Benetk do Grčije, ko smo rekli, da tako v Grčijo več ne potujemo in sva na to zaobljubo pozabila. 25 ur na trajektu je resda dolgočasnih, a glede na to, da je alternativa prečkanje vsaj štirih meja, ki imajo vsaka drugačna pravila in da bi za pot v eno smer potrebovala dva do tri dni vožnje po avtocestah v izjemno visokih temperaturah, sva zelo vesela, da sva izbrala trajekt. Sploh pa sva te balkanske poti že velikokrat prevozila, zato nisva ničesar zamudila in še več časa sva lahko namenila Grčiji.

Naj bo tole za prvo objavo dovolj, saj kot sem zapisal zgoraj, potrebujeva čas, da vtise predelava.

Potepanje po Grčiji v grižljajih

Hrana, veličastna hrana. Naša potovanja, potepanja in izleti imajo vsi po vrsti eno skupno točko; vsak dan vsaj nekaj uric namenimo dobri hrani. Četudi gre za sendvič iz nahrbtnika, naj bo izjemen. Domače, lokalne ali eksotične, da je le nekaj slastnega ali posebnega. Grčija je ena tistih destinacij, kamor se ne gre s kuhalnikom, saj je hrana zelo raznolika, okusna in cenovno ugodna. A o tem sem že tolikokrat, da nima smisli izgubljati besed. Dober tek!

Grška solata. Grčija 2020
Stifado. Grčija 2020
Tradicionalna sladica z otoka Zakintos, friganija. V resnici gre za zloženko iz prepečenca, piškota, kreme in smetane. Grčija 2020
Meze. Grčija 2020
Hobotnica v solati. Grčija 2020
Suvlaki malce drugače. Grčija 2020
Maša uživa. Grčija 2020
Na tržnici v Atenah je mogoče dobiti tudi prvovrstno eksotično sadje. Grčija 2020
Salamerija. Grčija 2020
Brez eksotike seveda ne gre. Tajska. Grčija 2020
Indijska. Grčija 2020

Izlet v Atene

Potem, ko sem se prejšnji teden izpovedal s pohorskimi vedutami, se vračam v Grčijo, kjer je ostalo še marsikaj nepovedanega. Nenazadnje je bilo dvotedensko potepanje po Grčiji naš največji letošnji dopust in nič kaj ne kaže, da bomo letos prekosili same sebe in se odpravili še na kakšno daljše potovanje. Kar je seveda popolnoma v redu, saj se tako učimo energijo, ki bi jo sicer porabili za eksotična potovanja, kanalizirati v bližnja potovanja in temu ustrezno prilagajamo našo zvedavost, brez katere se na potovanje ali izlet nima smisla niti odpraviti. A za ta razmišljanja bo še dovolj časa, gremo po spomine v Grčijo, dokler so sveži.

S tem, ko smo se v letošnjem negotovem času v Grčijo odpravili z enosmerno letalsko vozovnico, smo si pustili proste roke, da izbiramo kraje, ki jih bomo obiskali in tudi čas, ki ga bomo tam preživeli. Nekaj časa smo se potepali po otokih Zakintos in Kefalonija, potem pa je bilo treba razmisliti, kam naprej. Sprva smo nameravali nadaljevati s skakanjem po okoliških otokih, a smo imeli prečudovitih plaž in morja vrh glave. Domov se nam seveda še ni mudilo. Torej kam? Po kakšnem dnevu tuhtanja smo se odločili za skok v velemesto, da malce presekamo, kot radi rečemo. Atene smo sicer že dvakrat obiskali in jih že poznamo, a ponujajo vse drugo, kot rajski otoki. Četudi je Akropola še danes ista, kot takrat, ko sva s Sabrino Atene obiskala z vlakom iz Maribora, je to eno tistih čudes sveta, vpričo katerega začutiš nekaj nepojasnljivega in privlačnega. Zato jo lahko vedno znova obiščeš.

Glede na letošnje razmere je bilo tudi v Atenah presenetljivo veliko obiskovalcev. Seveda le peščica siceršnjega števila, a mestni utrip je bilo čutiti na vsakem koraku. Uličice in restavracije na Plaki so bile zvečer polne. Tudi na Akropoli nas je bilo zjutraj do desete ure le kakšnih sto. Seveda danes, ko se število turističnih obiskov meri v milijonih (pet milijonov letno samo Atene), to ni veliko. A nas pomanjkanje gneče ni niti malo motilo, pravzaprav nam je godilo, saj je bil nivo storitev, ki smo jih bili kot redki obiskovalci deležni, izjemen.

Od vseh mest, ki smo jih na potovanjih po svetu obiskali, imajo menda prav Atene največ zaslug za svet, ki ga danes poznamo kot Zahodna civilizacija. Hoditi po stopinjah velikanov, katerih ideje so žive še po dveh in pol tisočletjih, daje prav poseben občutek, ki ga velja izkusiti.

Plaka in razgled na Akropolo. Atene 2020
Atene 2020
Na Akropoli. Atene 2020
Atene 2020
Atene 2020
Razgled nad Atenami. Atene 2020
Mestni utrip. Atene 2020
Iluzija? Atene 2020

Skok na Kefalonijo

Zakintos je otoček velikosti Brača. Ko smo po nekaj dneh obiskali vse plaže, špilje in restavracije, ki so nas mikale, smo se odpravili naprej. Naš naslednji cilj je bila sosednja Kefalonija, otok severno od Zakintosa. Pričakovali smo, da bo drugačen, saj je precej bolj razgiban, z najvišjim vrhom 1600 metrov nad morjem. Tudi tukaj smo najeli avto, Forda Fiesto za 20 evrov na dan, da smo lahko obiskali odročne kotičke. Vsak dan smo se podali na drug konec otoka in se okopali na kateri od plaž, ki so ena lepša od druge. Kar je mene na plažah najbolj fasciniralo, je kristalno čisto morje. Kljub temu, da so plaže peščene iz belega, bež ali rjavega peska, je bilo morje skorajda povsod čisto in nič kalno.

Plaža Petani. Grčija 2020
Plaža Mirtos. Grčija 2020
Grčija 2020
Grčija 2020
Grčija 2020
Vasica Asos. Grčija 2020
Grčija 2020
Grčija 2020
Plaža Antisamos. Grčija 2020
Jama Melissani. Grčija 2020

Ko smo si končno vzeli oddih od morja, da bi se povzpeli na najvišji vrh otoka, nas je tam čakalo neprijetno presenečenje. Narodni park je bil zaradi požarne nevarnosti zaprt. Kljub temu nam je uspelo narediti triurni pohod po gorati in bujno poraščeni pokrajini v bližini. Grčija 2020

Te orjake je mogoče videti tudi blizu plaž in v pristaniščih. Grčija 2020

Če primerjamo Jonske otoke, ki smo jih obiskali, bi rekli, da ima Kefalonija najlepše, Zakintos najbolj spektakularne, Krf, ki smo ga obiskali lansko pomlad, pa najmanj atraktivne plaže. Če bi me nekdo vprašal, na kateri Jonski otok se naj odpravi na kopalni oz. plažni dopust, bi mu svetoval Kefalonijo. A tudi tukaj je treba skrbno izbrati del otoka, ki ustreza naši predstavi o popolnem oddihu. Sicer se lahko znajdete v (nekoč menda prijetni ribiški vasici) Fiskardu, kjer so v eni uri, ko smo bili tam, pristale tri velike turistične ladje, polne potnikov, ki si skok na Kefalonijo predstavljajo nekoliko drugače.

Za nas upam, da se ob naslednji priložnosti ponovno odpravimo na katerega od grških otokov, ki jih še nismo obiskali. Sicer smo jih obiskali že vsaj deset, a grški otoki so destinacija, ki nas je še vedno navdušila. Enkrat s pešpotmi, drugič z naravnimi lepotami, vedno znova pa s hrano. A o tem raje kdaj drugič.

Potep po Zakintosu

Grški otoki so nam vedno bolj pri srcu, saj se po njih potepamo že tretje leto zapored. Letos žal ne pomladi, ko so temperature znosnejše in se je mogoče odpraviti tudi na daljše pohode, a tudi poletje ima svoje čare. Sploh letos, ko je dopustovanje na sicer obleganih otokih precej bolj prijetno. Tako vsaj pravijo, sami te izkušnje nimamo, saj se dopustovanju na morju v poletnih mesecih izogibamo. Nazadnje smo na morju dopustovali pred natanko osmimi leti na Cresu in še to v juniju, pred glavno sezono. Od takrat v resnici nismo bili na morju dlje kot kakšen vikend. Morda se nam je zato letošnja izkušnja zdela toliko bolj nenavadna, saj tega nismo vajeni. Moram priznati, da mi je bilo na trenutke kar težko, kar se razbere iz objave Kako biti turist, ko mi je manjkalo izzivov. Zato tudi o tem dopustu težko kaj napišem, v primerjavi s kakšnim kolesarjenjem ali pohodništvom, kjer se soočam z zunanjimi in notranjimi izzivi. Lahko pa povem, da nam je Zakintos ostal v spominu kot otok s prekrasnimi plažami in barvami morja, kot jih še nismo videli. Sicer smo že večkrat čofotali po Karibih in morjih Indonezije, Malezije, Filipinov in še kje, kjer so prizori res izjemni, a gre za lepote drugačne kategorije.

Najbrž bo najbolje, da besedo prepustim fotografijam.

Jam, špilj in pečin na Zakintosu ni konca.
Grčija 2020
Grčija 2020

Tudi prekrasnih plaž ne zmanjka. Grčija 2020
Grčija 2020
Grčija 2020
Grčija 2020

Obalna straža. Grčija 2020

Nekoč polni pšenice, danes restavracije in hotelčki. Grčija 2020
Grčija 2020

Zaradi primanjkljaja turistov je mogoče za 60 evrov na dan najeti vilo z lastnim bazenom Grčija 2020 in s terase opazovati minevanje časa.

Popoldan. Grčija 2020
Ponoči. Grčija 2020
Zjutraj. Grčija 2020

Ne le vilo, tudi apartmajsko naselje smo imeli le zase. Grčija 2020

Potep po Grčiji

Poplavi objav prekrasnih plaž, panoramskih fotografij gora in drugih utrinkov s potovanj, ki jih je v poletnem času poln internet, je težko konkurirati. Zraven tega je naše tokratno potovanje po Grčiji na nek nenavaden način naporno in v tem trenutku nimam resursov, da bi objavil kaj več, kot opažanja. Kot sem zapisal že pred odhodom, smo se na potovanje odpravili le z enosmerno letalsko vozovnico, ne vedoč, kam in za kako dolgo, nas bo pot vodila. Vozovnico za domov smo kupili šele pred par dnevi.

Po tem, kar vidimo tukaj kaže, da bo ponekod letošnja poletna turistična sezona boljša, kot je bilo za pričakovati tik pred začetkom dopustov. Hotelirji in gostinci morda trdijo drugače, a sam to ocenjujem na podlagi tega, kar ljudje objavljajo na družbenih medijih, po prepolnih cestah v smeri morja in seveda po polnih plažah in lokalih, ki smo jim priča v Grčiji. Jasno, da neprimerljivo manj kot minula leta, a daleč od tega, da bi bile plaže, lokali, sprehajalne poti in druge turistične kapacitete prazne. Ob pravi uri, se razume. Sedaj smo namreč že ujeli poletni mediteranski ritem in vemo, kdaj se gre na plažo in kdaj v restavracijo. Plaže so do enajste ure prazne, po poldnevu pa na popularnih plažah skorajda ni prostega mesta na ležalnikih. Tudi lokali so dokaj polni, a šele po osmi uri zvečer. Na Zakintosu se nam je sprva zdelo dokaj prazno, kar nam je bilo všeč. A že ko smo iskali ladjico, s katero bi se odpravili na izlet do menda ene najbolj fotografiranih plaž na svetu, smo bili presenečeni nad pestro ponudbo. Kaj šele na dan izleta, ko se je v majhnem zalivu nagnetlo vsaj 30 čolnov in ladjic polnih radovednežev, ki so (tako kot mi) prišli narediti selfija. Ne znam si predstavljati gneče v času normalnih turističnih sezon.

Grčija 2020
Grčija 2020
Grčija 2020

A kljub temu, da smo ujeli poletni mediteranski ritem, se mu prilagajamo po svoje. Na plažo praviloma gremo dovolj zgodaj, ko še ni veliko ljudi in se okrog poldneva, ko se prične polniti, umaknemo. Podobno gremo na večerjo pred sedmo uro, ko so restavracije še skorajda prazne. To prilagajanje se lepo vidi v praksi na spodnji fotografiji, ko smo na isto plažo zrli sedem ur kasneje, ko je samevala v popoldanskem soncu.
[SinglePic not found]

Pogled na to plažo je v času spokojnosti izjemen in ga je težko primerjati s pogledom na katerokoli drugo plažo, kar smo jih videli. Je ena izmed tistih naravnih lepot, ki te kljub temu, da si fotografijo videl neštetokrat, popolnoma prevzame, ko jo dejansko zagledaš. Pri tem je najbolj fascinantno, da se nam to, da nas naravne lepote prevzamejo, v Grčiji kar naprej dogaja. Na tem mestu se bom raje ustavil in zajel sapo ter razmislil, kako bi naše tokratno doživljanje Grčije sploh ubesedil.