Za konec potovanja po Jordaniji smo izbrali Rdeče morje. Vrnili smo se v Aqabo, kraj, kjer smo potovanje po Jordaniji začeli. Ne toliko zaradi tega, ker je tam toliko zanimivosti, ki bi jih želeli videti in doživeti, ampak zaradi tamkajšnjega podnebja. Najjužnejši kraj v Jordaniji namreč leži ob morju, kjer so tudi pozimi temperature prijetne. Glede na to, da je bil šele začetek januarja, ko zima ni še niti na vrhuncu, smo se želeli pred vrnitvijo domov malce ogreti na zalogo. Povrhu je bilo takrat Silvestrovo in dobro vemo, kako je silvestrovati daleč od doma v kakšni vasici ali resortu, česar več ne želimo doživeti. Silvestrsko noč smo tako preživeli v večjem kraju, v Aqabi, ki nas je pozitivno presenetila. Glede na to, da gre za arabsko oz. islamsko deželo, ki je obdana s sosedi, kot so Sirija, Irak, Saudska Arabija in drugimi, smo bili nad večernim dogajanjem v Aqabi zelo presenečeni. Po mestu so krožili nabito polni dvonadstropni avtobusi, iz katerih je donela glasna, zabavna glasba. Zgornji del avtobusa je bil odprt in na njem so celo plesali. Moški in ženske. Česar podobnega v tem delu sveta še nismo videli. Bilo nam je zelo všeč.
Izrael.
Za zadnji dan v Jordaniji nismo imeli načrtov in se nismo mogli odločiti, kaj bi počeli. Izbirali smo med več aktivnosti, ki jih je mogoče početi na Rdečem morju in na koncu izbrali kopanje. Zapeljali smo se do ene od plaž, kjer je bojda primerno mesto za potapljanje in snorklanje, plačali zasoljeno ceno vstopnice in se šli kopalce. Sledilo je še eno presenečenje. O koralnem grebenu, ki se razteza vzdolž Aqabskega zaliva, katerega obala je razdeljena med štiri države, nisem prebral ničesar dobrega. Nekoč prečudovit koralni greben, poseljen s pisanimi ribicami in koralami bi naj bil v veliki meri uničen. Zato smo šli tja s precej nizkimi pričakovanji, da bi se vsaj okopali v morju. Prva si je masko za snorklanje nadela Maša in zaplavala nekaj deset metrov od obale. Midva sva se na ležalnikih prepuščala blagemu soncu, akumulirala toploto in jo opazovala. Ko se je vrnila iz vode, je povedala, da je morje polno pisanih ribic. Nisem mogel verjeti. Takoj sem nadel masko in zaplaval. Kakšno presenečenje! Bilo je, kot da plavam v tropskem akvariju. Polno pisanih ribic različnih velikosti in oblik. Kaj šele barv. Res prečudovito. Zelo sem bil vesel, da se nismo pustili odvrniti temu, kar smo o tem koralnem grebenu prebrali. Snorkljali smo že na tropskih otokih Malezije, Indonezije, Mehike, Portorika in najbrž še kje, a moramo priznati, da koralni greben v Jordaniji ni nič manj pisan od drugih, ki smo jih videli. Še eno od presenečenj, s katerimi nam je postregla Jordanija.
Na plaži v Jordaniji.
Le to fotografijo podvodnega sveta sem uspel narediti s telefonom. Pod pomolom je bil pravcat direndaj.
Ene pomembne sestavine naših potovanj še nisem omenil. Oziroma tega, kako smo jo na potovanju po Jordaniji doživeli. Hrane. Bližnjevzhodna kuhinja namreč slovi kot posebno okusna in privlačna, menda predvsem nam, iz evropskega prostora. Že vnaprej smo se veselili, da bomo poskusili izvirne humus, falafel, ful, tabouleh, labneh, švarmo, šiš-kebab in tako naprej. Zraven specialitete, ki se imenuje zarb in smo jo poskusili na beduinski večerji v puščavi, kar sem že opisal, smo poskusil vse od naštetega. Večerje so bile pogosto okusne. Zajtrki so nam malce manj ustrezali, a ne, ker ne bi bili okusni, ampak zato, ker so bili vsak dan bolj ali manj enaki.
Tipični zajtrk v Jordaniji.
Razen res izvrstnih šiš-kebabov ali po naše jagnječjih ražnjičev, ne bi nobene jedi posebej izpostavljal, kot nadpovprečne. Strežejo pa izjemne sokove in smutije iz svežega sadja. V neki ulični prodajalni, kjer je bila na Silvestrovo neznosna gneča, smo naslednji dan šli poskusiti, kaj tako privlačnega ponujajo, da se toliko ljudi drenja pred prodajalno. Smutiji, ki smo si jih naročili, so bili božanski! Maša je tako očarala prodajalca, da se kar ni nehal smejati in nam točiti smutijev v majhnih degustacijskih kozarčkih. Od pistacije, pasijonke, banane, avokada, čokolade…
Falafel s čilijem.
S tem sem povedal vse, kar sem imel za povedati o našem potovanju po Jordaniji. A morda se še kaj zanimivega kdaj spomnim in napišem.