Letos smo potovali po treh celinah in kakšnih 15 državah. Nisem prepričan, kako se to primerja z našimi potovanji v preteklih letih, a rekel bi, da je, kar se potovanj tiče, za nami precej dobro leto. Pravzaprav se želim v tej objavi osredotočiti na malce drugačen dosežek. Tam nekje na začetku avgusta sem ugotovil, da je moja ročna ura zabeležila dokaj visoko število prehojenih kilometrov. Ne tistih, ki jih beležijo pametni telefoni in ure avtomatično, temveč kilometrov, ki jih prehodim, ko se podam nekam dlje, ne zgolj na sprehod ali ob vsakodnevni hoji. Nekako to najlažje definiram tako, da zapišem, da so to pohodni kilometri oziroma tisti, ki jih naredim takrat, ko si oprtam nahrbtnik. Po lastni presoji bi rekel, da šele takrat hoja ali sprehajanje v naravi sodita v kategorijo pohodništva. Potem, ko sem avgusta opazil, da sem letos zabeležil 880 pohodnih kilometrov, sem bil sprva prepričan, da gre za napako. A ko sem seštel kilometre, narejene na pohodih, sem res prišel do te številke. V sedmih mesecih letošnjega leta sem spravil skupaj 50 pohodniških dni, kar pomeni v povprečju 19 kilometrov na pohod. Takoj sem pomislil na to, da bi lahko prišel do mejnika 1.000 kilometrov do konca leta. Kar seveda ni bilo težko.
Prve daljše pohode v letošnjem letu sva s Sabrino naredila v Južni Ameriki.
Sledilo je večdnevno pohodniško potovanje, enotedenski Camino Krk.
Eden zahtevnejših podvigov, ki sem se jih letos lotil peš, je bil Koroški izziv. Gre za 80 kilometrov dolgo pot, ki povezuje pet najpomembnejših koroških vrhov, pri čemer je treba premagati več kot 10.000 višinskih metrov vzpona. Tisti, ki jim uspe pot prehoditi v manj kot 24 urah, postanejo člani prestižnega kluba K24. Tudi sam sem jo prehodil v manj kot 24 urah, a ne v enem kosu, kot to zmorejo ultratekači, temveč v treh zaporednih dneh. Tako, da v tem mojem podvigu ni bilo ničesar prestižnega.
Čez poletje sem se ponovno mudil v ZDA in nabiral pohodniške kilometre v Sierri Nevadi v Kaliforniji.
Pohodniške kilometre, ki so mi manjkali do okroglih tisoč, sem dopolnil konec poletja na Korziki in jeseni na
Madeiri.
Morda za resne pohodnike nič posebnega, a zame je to, da sem v enem letu z nahrbtnikom prehodil tisoč kilometrov, lep uspeh.