Vlaki, trajekti, rikše ter druga čudesa Indije

Vlak je zakon, tudi če vožnja traja 22 ur.
Če so za indonezijske glasbenike oder avtobusi, so za indijske trgovce prodajalna vlaki. Na vlaku jih je bilo na stotine, prodajali so kavo, tobak za žvečenje, sladkarije, kumare, oreščke, mp3 predvajalnike, termovke, baterije za mobitele, čaj, svetilke, kuhana jajca, DVD filme, banane, ključavnice, USB ključke, podplate za čevlje, verižice, daljnoglede, nože, tlačilke, škarje, pižame, torbe, blazine, preproge, igrače, pisala, klaviature, badminton loparje…

Trajekt?
Želeli smo obiskati otok Majuli na reki Brahmaputri. Vožnja z lesenim »trajektom« bi naj trajala uro in pol! Ja, reka je ogromna, otok pa bi naj bil največji rečni otok na svetu. Preden smo se vkrcali, so nam povedali, da bo trajekt natrpan. Pa kaj, smo si mislili in kljub Sarinemu prigovarjanju sedli pod palubo na deske, ki so služile kot klopi. Pod palubo nas je bilo morda 50, bilo je še nekaj prostora. Po 15 minutah so ljudje še kar prihajali. Na trajekt so pripeljali tudi avtomobili. Nato so začeli na streho nad našimi glavami voziti motorje, polno motorjev. Vedno bolj se nas je pričel lotevati strah, saj nas je pod palubo bilo že toliko, da se ni dalo več niti prav premikati. Ko smo se vkrcali, je bilo na trajektu polno prostora, tudi okna so bila vidna, sedaj pa je bila pod palubo že skoraj tema, okna pa komaj vidna. Ko je stiska postala prevelika, smo rekli, gremo! Kako sedaj ven, ko vsi želijo noter? Ni bilo lahko, Sara je bila spredaj, jaz pa sem tiščal od zadaj. Ko smo prišli na vrh stopnic, ki so vodile iz podpalubja, pa je bil tam avto, prehod je bil zelo ozek in v njem so bili zagozdeni ljudje, ki so se pomikali proti nam. Nahrbtnike smo dali dol, vrgel sem jih kar na streho avtomobila. S Sabrino sva morala kričati, da so se nam umaknili, s silo smo se prerili skozi in stopili na kopno. Kar je preveč, je preveč.

Za rikšo na nožni pogon smo pretežki, saj je revež, ki nas je včeraj peljal, skoraj izdihnil. Tukaj so še moto rikše, ampak kaj, ko pa so vozniki norci.

Brivec.

Pošta.

V nekaj minutah, ki smo jih prebili v razredu, da smo poklonili otrokom nekaj igrač, je učiteljica večkrat uporabila učni pripomoček, ki ga drži v desni roki.

Indijcev je 1,2 milijarde, to je tisoč dvesto milijonov!

Curry, masala, korma ali biryani? Neskončna izbira izvrstnih jedi.

Bio gorivo za kuhanje, ki ga pridelujejo svete živali, krave.

Za svete živali se vedno najde prostor.

Maša spoznava ljudi.

Galerija vseh fotografij iz Indije.