Oddih na Jadranu

Teden dni na Hrvaškem morju je za nami. Sicer ni šlo za potovanje, temveč oddih. A ne glede na to, kako mu rečemo, bilo je sanjsko. Čudovito je vrniti se v znane kraje in se čuditi spremembam, ki so se tam zgodile od takrat, ko si jih nazadnje obiskal pred kakšnimi petnajstimi leti.

Tik za prestopom slovensko-hrvaške meje, do katere smo se po slovenski regionalni cesti vozili v koloni, nas je na Hrvaškem pričakala široka avtocesta, po kateri smo odbrzeli proti morju. Naslednje presenečenje je bil trajekt, ki nas je prepeljal na otok Cres. Ogromna ladja je bila nova, lepa in moderna, boljša kot katerokoli plovilo s katerim smo pluli recimo v Aziji. Tudi zarjavelim škripajočim trajektom, s katerimi smo včasih pluli po Jadranu, ni bila nič kaj podobna.

Kamp smo izbrali glede na opis in fotografije, ki smo jih našli na internetu. In seveda ceno. Ko sem po internetu iskal kamp, sem bil zaprepaden nad visokimi cenami v kampih. Nikakor mi ni šlo v račun, da bi za kampiranje na Hrvaškem morali plačati celo 40 evrov na dan. Še vedno sem namreč pod vtisom cen, ki jih plačujemo v hotelih, kadar potujemo v manj razvite daljne dežele. Tam redko plačamo več kot 20 evrov na noč (za vse štiri) v hotelu in da bi plačali dvakrat več za kampiranje, mi enostavno ni šlo v glavo.

A sanjske destinacije pač imajo svojo ceno, tako kot povsod po svetu. Dišeči borovci, kot solza čisto morje, vonjave sivke in rožmarina ter neokrnjene plaže so raj, kot ga nismo videli nikjer drugje na svetu. Niti na plažah Karibov, Balija, Šrilanke, Avstralije in Filipinov.

Spomnim se, kako slabo urejeni so bili kampi na Jadranu, v primerjavi s kampi po drugih državah Evrope, kjer smo potovali. A urejenost kampa, v katerem smo bivali minuli teden, me je milo rečeno, presenetila. Vse je bilo čisto in novo. Imeli so celo tuše in stranišča za malčke, takšna kot v vrtcih. Sploh nima smisla naštevati vsega, kaj je bilo v kampu in kako urejen je bil, nam se je zdel popoln. S tem, da je kamp eden najcenejših v regiji. Le kaj ponujajo kampi, ki stanejo trideset odstotkov več?

Kot da lepote Jadrana in urejenost kampa že niso bili dovolj, so bili povrh vsega še ljudje izjemno prijazni. Da, Hrvati; trgovci, receptorji, natakarji in drugi, s katerim smo imeli opravka, so bili prijazni. Pa ne prijazni po sili, na potovanjih smo srečali dovolj ljudi, da prepoznamo pristno prijaznost.

Skratka, Hrvaška je brez dvoma sanjska počitniška destinacija. A svet je prevelik in prelep, preveč raznolik in zanimiv ter preveč nenavaden in vznemirljiv; naša radovednost po neznanem, želje po odkrivanju tujega in spoznavanju nerazumljivega pa prevelike in premočne, da bi se omejili le na sanjske destinacije. Se pa na Hrvaško še zagotovo vrnemo, če ne prej, po kakšnem vznemirljivem potovanju, ko bomo potrebni oddiha.