Videti je, kot da za nas zdaj ni pravi trenutek za potovanje. V tem trenutku se ne odpravljamo niti na izlet, kaj šele na dopust ali potovanje. Nimamo pogojev. A nič zato, pač tako, kot marsikdo, o potovanjih le razmišljamo. Tako sem malce pobrskal po blogih popotnikov, katere sem prebiral, preden smo se odpravili na enoletno potovanje, da vidim, če ti še vedno potujejo. Pri enem od dolgoletnih popotnikov sem naletel na zapis, ki je pritegnil mojo pozornost.
Menda mi ne bo zameril, če na kratko povzamem opisa mesteca, za katero pravi, da se je vanj zaljubil:
Mesto, ki očara in vzbudi spoštovanje z nezaslišano lepoto, je pravzaprav čisto majhno. Je v dobri formi in ima pozornost vzbujajočo postavo, s katero sledi krivinam reke, ki se vije skoznjo. Ne glede na to, kam ti pade pogled; na s snegom prekrite gore, ki tvorijo mestne obronke ali vzdušje ozkih uličic, ki se vijejo skozi center, se počutiš pomirjeno ali celo omotično vpričo te tako prijetne in ljubke destinacije.
Mestni utrip je takšen, da so vsi videti srečni in živahni. Povedali smo mi, da je življenje v tej deželi precej dobro, tudi sam sem imel takšen občutek. Zaradi tega nasmeh ni zapustil mojega obraza tudi, ko so se temperature v mestu spustile pod ničlo. Nasmeh je preprosto edina možna reakcija na tako pozitiven kraj.
Že po enem dnevu sem prepoznaval domačine na ulicah in oni mene. Mestece je resnično intimno in kot takšno presenetljivo privlačno. Še nikoli na vseh svojih potovanjih nisem bil dobrodošel tako navdušeno v neznanih uličicah, zaščiten pred mrazom s takšno toplino in gostoljubnostjo ter med neznanci sprejet kot tako dober prijatelj.
Zaljubljen sem v to mestece in izzivam vsakogar, da ga poskusi obiskati, ne da bi postal žrtev njene moči zapeljevanja.
Ahh… Ljubljana.
Da, Ljubljana. Popotnik Earl, ki je na poti že več kot 11 let in je prepotoval 73 držav in na stotine mest, se je zaljubil v našo prestolnico.
Ste morda kdaj na podoben način razmišljali o Ljubljani? Ste se kdaj sprehodili skozi staro Ljubljano mimo Prešerna, tja čez Tromostovje, vzdolž Ljubljanice? Tako kot to počnemo, ko kot turisti obiščemo Pariz, Dunaj ali Benetke. No, in če ste kdaj obiskali Ljubljano kot turist, kakšna se vam je zdela? Bodisi tistim, ki v njej živite ali pa tistim, ki živimo na katerem drugem koncu Slovenije. Čeprav se mi za slednje zdi, da na Ljubljano gledajo precej drugače. A prestolnica je glavno mesto v državi in zanjo se spodobi biti najlepša, najboljša in najprivlačnejša.
Sploh pa to tukaj ni pomembno. Pomembno je, da imamo v Sloveniji mesto, v katero se tuji obiskovalci lahko zaljubijo. Pomembno je, da nas Slovence dojemajo, kot gostoljubne. In pomembno je, da se tega pričnemo zavedati tudi sami.
Zdravo Špela. Seveda je okus povsem odvisen od posameznika. A Ljubljana je zagotovo najbolj obiskano mesto v Sloveniji. In za turiste tudi največ ponuja. Tiste skrite kotičke Slovenije pa tako ali tako skrivamo zase in ji ne razkazujemo tujcem. Naj kar ostane tako. To, da so ljudje prijazni le do tujcev, ne pa tudi med seboj, pa je po mojih izkušnjah enako skorajda povsod. Pravzaprav se v tem trenutku ne spomnim dežele, ker ni.
Tudi moje mesto je Maribor, ampak priznati je treba, da ga Ljubljana prekaša v vsem, kar lahko mesto ponudi tujemu obiskovalcu. No, morda pa bi se kaj našlo, a kaj?
Anita, to je dobra novica, ne bi si mislil, da si maratonci razgledujejo okolico.
Hvala!
Opazimo, opazimo. Na štoparico gledamo na štartu in na cilju mogoče nanjo poškilimo še nekajkrat vmes. Potem je pa še veliko, veliko, časa za gledat okoli sebe. 🙂
Razmišljam, da bi se prihodnje leto udeležila Dunajskega. Baje je fantastično vzdušje.
En glas proti.
V Ljubljani živim, pogosto vodim couchsurferje ali druge tujce po Ljubljani in jo tako na nek način doživim iz oči turista, jo znam tudi pohvalit, ampak nikoli ne bi rekla, da je Ljubljana najlepše mesto v Sloveniji, najprijaznejše ali pa najboljše za življenje. Mogoče je tukaj res največ služb, ampak za tujca to ni relevantno. Je pa premajhna, da bi bila velika in prevelika, da bi bila komot. Do tujcev so ljudje prijazni, med sabo pa ne preveč. Mogoče sem pristranska, ampak jaz bi vsak dan raje izbrala Maribor kot Ljubljano.
Čestitam za tek. Mimogrede, le koliko maratoncev sploh opazi, kje tečejo? Sem prejšnji teden videl reklamo za maraton: na fotografiji je bilo polno tekačev in skoraj vsi so gledali na zapestno uro. Res pa je bila to prva startna linija, kjer so najbrž tisti ta najbolj zagreti.
Tisto o Ljubljani pa drži.
Ravno včeraj, ko sem tekla LM, sem razmišljala, kako škoda je, da trasa ne poteka čez staro mestno jedro in čez tromostovje to bi daloteku še dodatni “gušt”.
Lepa je Ljubljana!