Zadnjič sem pisal o tem, kako tujci vidijo našo prestolnico. Nekaterim je všeč celo do te mere, da se vanjo zaljubijo. Na tem mestu velja omeniti, če morda še kdo ne ve, da s(m)o popotniki, predvsem tisti dolgoročni, malce drugačni pri dojemanju tujih krajev. Sploh, če se v nekem kraju zadržimo dlje časa ali kadar že dolgo nismo videli doma.
Tako kot vsakodnevno življenje, imajo tudi potovanja vzpone in padce, dobre in slabe dneve. In kadar nek kraj obiščemo, ko je naše počutje na višku, se nam ta kraj zagotovo bolj priljubi, kot pa če ga obiščemo, ko ni ravno naš dan. Povsem drugače, kot tuje kraje, pa dojemamo mesto, ki ga obiskujemo dnevno ali v njem živimo ali rojstno mesto ali pa mesto, na katerega nas vežejo spomini na tiste nore čase. Tudi kraje, podobno kot stvari, s katerimi imamo dnevno opravka, velikokrat jemljemo samoumevno. Zanimivosti, ki jih v našem mestu opazi tujec, domačini enostavno ne opazimo. Tako lahko hodimo po mestu, v katerem živimo in namesto, da bi opazovali obnovljena pročelja starih mestnih hiš, zremo v izložbe trgovin in svetleče reklame. Lahko tarnamo nad tem, kako je mesto neurejeno, kako se v njem nič ne dogaja, kako v njem ni kaj za početi. Lahko se spogledujemo z reklamami turističnih agencij, ki ponujajo rajske izlete v Pariz, Dunaj ali Benetke in si mislimo, da je tam vse bolj urejeno, bolj živo in bolj čudovito, kot v našem mestu.
Zakaj pa ne bi bili obiskovalec v domačem kraju? Obiskovalec, ki po znanih ulicah, mimo znanih ljudi hodi z odprtimi in zvedavimi očmi. Obiskovalec, ki med hojo po mestu ne razmišlja o rečeh, ki jih mora še postoriti, temveč posveča pozornost prizorom, ki jim je pravkar priča. Kot popotnik.
Tako gledati na kraj, ki ga obiščemo vsak dan, je seveda težko. A če si vsaj občasno vzamemo čas za to, da se po lastnem mestu sprehodimo kot obiskovalec, bomo nanj gledali drugače. Zagotovo bomo odkrili marsikaj lepega, za kar nismo niti vedeli, da obstaja. Vsak kraj je lep, če tako gledamo nanj.
Blaž Kos pravi, da je ponosen na svoje mesto:
Mesto je resnično urejeno. Center je živahen. Promet ni v napoto. Sodobno mesto z mešanico tradicije in zgodovine. Kavalir. Možnost izposoje kolesa. Sodobni avtobusi. Arhitekturno bogata zgodovina. Sprehajalne poti ob Ljubljanici. Vzpenjača. Pestra ponudba kavarn in restavracij. Ulični umetniki. Urejen grad s sodobnimi kulturnimi inštalacijami. Mostovi. Prijazni ljudje.
Urejenost mesta se ne konča zgolj v centru. Ceste so obnovljene. Okoli in okoli mnogo zelenja in parkov. Vedno več možnosti za parkiranje. Sodobni stadion. Prav tako sodobni tehnološki park. Varno. Sodobno. Pestro.
Kako pa vi vidite vaše mesto, ste ponosni nanj?