Odkrivanje Portorika

Portoriko je otoček v karibskem morju s čudovitimi plažami, kjer nam kaj drugega kot poležavanje in čofotanje v morju, skorajda ne bi smelo priti na pamet. A vendar nas je lastna radovednost napodila proč od morja. Radovedni smo bili, kaj se skriva v notranjosti otoka in kakšen je karibski deževni gozd. Tako smo se odpravili v džunglo.

V deževnem gozdu je veliko označenih poti in mi smo izbrali takšno, da nam je čuvajka v parku zanjo rekla, da si ji zdi nesmiselna, saj nihče ne gre po njej. No, potem je ravno pravšnja za nas, smo sklenili in se zapodili v gozd. Pot nas je vodila skozi deževen gozd, poln bujnega in nenavadnega rastlinja. Le Maša se je čudila, kakšen deževni gozd je to, da sedaj v njem ne dežuje. Odgovor je dobila kmalu, saj se je ulilo kot iz škafa.

Skozi deževni gozd tako kot se spodobi, po dežju:


Osvajalki na vrhu:


Ljubezen po polžje:

Deževni gozd nam je bil tako všeč, da smo se odločili, da notranjost dežele bolje raziščemo. Razdalje med kraji v Portoriku so majhne, saj otoček po dolžini menda ne meri kaj več kot 200 kilometrov. A to še zdaleč ne pomeni, da je vožnja med kraji kratka. Za vožnjo po tako imenovani panoramski cesti čez osrednji, gorski predel Portorika, smo namesto treh, kot je obljubljala navigacija, potrebovali osem ur. O tem, kakšni razgledi so se na tej panoramski cesti ponujali, pa največ pove dejstvo, da v osemurni vožnji nisem naredil niti ene same fotografije.

Tako smo sklenili, da se raje vrnemo na privlačnejši, obmorski del Portorika in se prepustili morju in soncu.

V pričakovanju vala:


Pod valom:


A tega poznate:

Več v galeriji.

Jutri je naš zadnji dan v Portoriku. Za par dni se vračamo v New York, kjer smo si za konec pripravili pravo poslastico. Če nam bo teknila, več o njej prihodnjič.