Na vrsti so vtisi, s katerimi nas je na zadnjem potovanju obogatila Kambodža.
Obisk religioznih objektov ni visoko na seznamu znamenitosti, ki jih želimo obiskati v tujih deželah (čeprav so to marsikje edini objekti vredni ogleda). Ampak nekatere je enostavno nemogoče spregledati. Eden takšnih je Angkor vat.
Vrsta za poziranje pred drevesom Lare Croft:
Od prevozov z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi nam je v spominu najbolj ostala vožnja z bambusovim vlakom. Pravzaprav gre za leseni okvir, prekrit z bambusom, položen na dve osi, ki ga lahko poganja motor skuterja, čolna ali traktorja. Naš strojevodja nas je po vijugasti progi zapeljal z vrtoglavo hitrostjo.
Proga je enotirna, nobenih kretnic ali česa podobnega, promet pa poteka v obe smeri. Zato je srečanje z nasproti vozečim vlakom prav zanimivo. Vlak namreč razstavijo in umaknejo, da lahko gre drugi mimo in ga nato znova sestavijo. Na naši kratki vožnji so naš vlak trikrat razstavili in ga ponovno sestavili.
Stik z domačini je na tem koncu sveta izjemno lahko vzpostaviti, saj so ljudje zelo odprti. Otroci še posebej. Tako smo nekatere obdarili mi, drugi pa so obdarovali nas.
Srečali pa smo tudi takšne, ki jim nismo znali pristopiti, kot ti na ulici v prestolnici Kambodže.
In takšne, ki že od majhnih nog trdo delajo, kot deklica, ki z očetom izdeluje rižev papir.
“Ati, prosim ne gremo tja, kjer delajo ribjo omako,” je prosila Maša, ki je precej občutljiva na neprijetne vonjave. Zato smo jo zaupali vozniku tuk-tuka,
s katerim sta počakala zunaj, medtem, ko smo si mi ogledali oz. ovohali, kako smrdijo fermentirane ribe.
Takšne pa so v Kambodži bencinske črpalke,
templji,
in seveda plaže, kjer smo si privoščili enotedenski oddih.
Fotografij, ki bi jih želeli pokazati iz Bangkoka, Laosa in Kambodže je še več, a nekje je treba končati. Zato s to objavo zaključujemo serijo objav z vtisi v fotografijah. Naslednjič pa več v besedi.