V Turčiji sva, kljub velikim upom, da bova v bližini Troje odkrila skriti raj na zemlji, prespala le eno noč. Raj, ki sva ga iskala, nama je očitno ostal skrit. Potem, ko sva si ogledala znamenito Trojo, sva se odpravila v iskanje plaže, kjer bi si privoščila kakšen dan počitka. A potem, ko sva končno našla neko obalno vasico, nama tam ni bilo všeč. Že med vožnjo naju je motil veter, ki je sila močno pihal, in ni hotel pojenjati niti zvečer. Nato naju je želel v neki gostilni brez cenika naplahtati natakar, da sva jo zapustila, preden sva si naročila večerjo. Prenočila pa sva v divjem kampu, v katerem gostov že dolgo niso imeli. Skratka, ta del Turčije ni raj po najinem okusu, zato sva jo raje popihala. A še preden sva Turčijo z večernim trajektom zapustila, sva obiskala pristno turško obalno mestece, ki naju je navdušilo. Najprej z božansko hrano, nato pa še s prelepo plažo, kjer sva si privoščila kopanje.
Tako sva se nenadoma znašla na Lesbosu, tretjem največjem grškem otoku s 360 kilometri obale. Ko sva pristajala se je že mračilo, a sva kljub temu opazila, da so griči in hribi vse do vrhov porasli z oljkami. Prav neverjetno, kamorkoli se ozreš, je vse poraslo z oljkami. Zraven oljk je Lesbos znan tudi po janežu, oziroma po žganju Ouzo, ki ga iz njega pridelujejo. Kakorkoli, Lesbos naju je očaral. Izbrala sva si dober hotel za smešno nizko ceno s čudovitim razgledom, plažo s popolno turkiznim morjem in restavracijo, v kateri naju je šef razvajal z grškimi specialitetami, ki jih še nisva nikoli poskusila. Daleč od girosa in suvlakija. Tako sva si na najini motoristični pustolovščini skozi deset dežel privoščila edini dvodnevni oddih v istem kraju in se dodobra odpočila.
Zvečer sva se vkrcala na ogromni trajekt, popolnoma novo ladjo, ki se je bahala z napisom 2012 – MADE IN KOREA. Ko sva se zbudila, se je pravkar pričelo daniti in pristajali smo v Pireju, osrednjem grškem pristanišču. Da bi ušla jutranji gneči skozi Atene, sva se podvizala in jo mahnila čez korintski prekop, čez Peloponez do Patre in nazaj na celino vse do Igoumenitse, kjer sva se utaborila. Jutri pa naju čaka nekaj povsem novega, Albanija.