V današnjem sivem deževnem dnevu brez sonca sem se spomnil na fotografijo, ki sem jo posnel letos pomladi na Sardiniji. Fotografijo sem sicer nameraval objaviti, a je čas dobil krila, tako da je minilo kar tri mesece in pol, odkar smo obiskali Sardinijo in na to pozabil. Morda sem na fotografijo pozabil preprosto zaradi tega, ker od maja do danes nisem pogrešal sonca, saj ga je bilo dovolj na nebu. Ne vem. Sploh pa ni pomembno zakaj sem nanjo pozabil, temveč zakaj sem se nanjo spomnil. Gre za fotografijo, ki mi je všeč zaradi barv: jutranja svežina modrega neba, v tople sončne barve odete hiše, v mladostno zeleno oblečena drevesa in poživljajoče rdeče obarvan mak.
(Sonce mi pomeni precej več, kot bi to upal priznati.)
Ne glede na precejšnje število vročih sončnih dni, ki smo jih bili deležni v letošnjem poletju (ki ga seveda še ni konec), mi vročina ni bila odveč. Do sedaj mi namreč še nikoli ni bilo tako vroče, da bi si namesto vročine zaželel mraza. Res pa je dojemanje temperature odvisno od posameznika, zato verjamem, da ima marsikdo raje temperature pod ničlo, kot pa temperature nad 30. No, jaz pa si kljub temu želim vroče in sončne jeseni, da se lahko podamo še na nekaj izletov, preden nebo prekrijejo novembrski sivi oblaki. A kje je še to…
Tako je, povsod je lepo. Vse kar je potrebno, je par pravih oči.
Ta je dobra, da ti je pozimi tako vroče, da se moraš poleti hladit. 🙂
Bom prebral, me zanima, kako je na Islandiji.
Phở (predvidevam , da gre za to juh,o, saj je to jed, ki se nam je v Vietnamu najbolj vtisnila v spomin) v Reykyaviku? Fenomenalno!
Povsod je lepo!!!
Pozimi mi je bilo tako vroče v Kambodži, da sem kar naprej razmišljala, kam se bom šla poleti hladit.
No, saj bom napisala še vse na blog, ta teden nisem imela interneta, ker sva se vozila z avtodomom po prečudoviti pokrajini.
Glede razlik pa tole: v Reykjaviku se dobi prav taka juha, kakor na tržnici v Phnom Penhu (sicer je restavracija Vietnamska, a je dovolj podobno). Svet je majhen.
Barbara, me veseli, da smo na isti strani, kjer navijamo za sonce! Jaz bi rekel, da prepogosto najpomembnejše reči jemljemo kot nekaj samoumevnega.
Maja, a iz Kambodže kar na Islandijo? No, in kakšna je najočitnejša razlika med tema deželama? 😉 Še to moram vprašati: Kje je lepše?
Ah, sonce! Kako ga pogrešam… Ravno danes sem na svojem blogu zapisala, kako turobno je v Reykjaviku, kjer vsak dan dežuje.
Davor dobro si zapisal: ” No, jaz pa si kljub temu želim vroče in sončne jeseni, da se lahko podamo še na nekaj izletov, preden nebo prekrijejo novembrski sivi oblaki.” Naj se uresniči! Tudi mi si še želimo sonca in toplih dni. In res je- prav zanimivo je, da nam določene morda na videz napomembne stvari toliko pomenijo. Sonce, vročina, morje, mivka med prsti… 😉