Ta vikend so se vse stvari postavile na prava mesta in s Sabrino sva uspela uiti na morje. Kajpada z motorjem!
Naveličana avtoceste sva jo v Ljubljani zapustila in se zapeljala skozi Trnovski gozd po vijugasti cesti in naprej čez Črni kal in Istro do Vrsarja. Prespala sva v pregrešno dragem kampu, 30EUR za dve osebi, motor in majhen šotor in to v mesecu maju. Niso normalni! A glede na to, da je bil kamp dokaj poln, se to zdi drago le nama. Plaža je zjutraj sicer še samevala, a kopalci so jo zagotovo napolnili, saj je bilo kar toplo.
Za sobotno jutro sva si privoščila še več zavojev in sicer na visoko Učko, s katere je čudovit razgled proti Reki.
V Reko sva se namenila v iskanju neke restavracije, ki pa je žal nisva našla in sva žalost utopila v pici in solati ter nadaljevala pot po najčudovitejši cesti na Jadranu. Motoristov se je kar trlo.
Zaslužen počitek z razgledom na Krk, Cres, Prvić in Goli otok.
Na Rabu, kjer sva obujala spomine na neke davne čase, ki so naju pripeljali sem, kjer sva sedaj.
Tukaj so nama končno dostojno postregli z dobro hrano.
Sabrina se je za trenutek navdušila nad to zverino, a se je hitro vrnila na Yamaho.
Z Raba sva se zapeljala domov po krasnih (in zahvaljujoč avtocestam praznih) magistralkah in si ob tem seveda privoščila precej postankov.
Popoln vikend!
Resno mislim, popoln!