Kljub izkušnjam, ki smo jih nabrali v vseh letih potovanj po svetu, se nam dogaja, da nas naplahtajo ali potegnejo za nos. No, najbrž so kriva naša pričakovanja in naivnost, saj verjamemo, da bomo dobili tisto, kar nam je obljubljeno. Bodisi v besedi, fotografiji, natakarju, meniju restavracije ali oceni hotelske sobe. Pfff, nič ni dlje od resnice, kot tisto, kar je zapisano in povedano. Šele, ko stopimo v hotelsko sobo, dobimo jed na mizo, stopimo iz avto-rikše ali se vkrcamo na vlak, padejo karte na mizo. Ocene in fotografije indijskih hotelskih sob na internetu se od realnega stanja razlikujejo za svetlobna leta. Kot, da bi oglasu za deset let star rabljen avto priložili fotografije iz dneva, ko smo novega pripeljali iz trgovine. Skrivnost, na kakšen način pridobivajo dobre ocene na internetu, pa so nam tudi že zaupali. Zaradi tega hotelov ne rezerviramo vnaprej, razen kadar je to zaradi kakršnega koli razloga nujno. Da ne bo pomote, te izkušnje imamo s hoteli nižjega in srednjega cenovnega razreda. V hotelih, kjer stane noč 50 evrov ali več, je najbrž drugače.
Skratka, v Indiji še danes redko dobimo vsaj približno to, kar nam je bilo predstavljeno oz., kar smo za denar pričakovali. Pri tem je zanimivo to, da smo že pred potovanjem vedeli, da bo v Indiji tako. Zato se ne pritožujemo. Gre le še za eno posebnost Indije, zaradi katere nam je ta nenavadna dežela in njeni ljudje tako privlačni. Očitno so to stvari, ki nam naredijo potovanja nepredvidljiva in s tem zanimiva.
Zdaj pa moram končati, Sabrina in Maša me že priganjata iz hotelske sobe. Odpravljamo se na veliko tržnico. Kljub temu, da smo jih videli že nešteto, nas tržnice še vedno privlačijo. Le da na tržnicah, za razliko od hotelov, restavracij ipd., dobimo natačno to, kar pričakujemo. Gnečo in hrup ter tisoč barv in vonjav, s katerimi so prežete stojnice in zrak okoli njih.
Takšni smo; v nekaterih stvareh iščemo tisto, česar ne poznamo, v drugih pa to, kar poznamo. Le kdo bi nas razumel…