Dan v Grčiji

Tokratno skakanje po grških otokih je vse drugo kot počitnice. Če bi bile počitnice čas, namenjen počitku, seveda. Žuljev, odrgnin, prask in bolečih mišic si ne pridelaš na počitnicah. To so častna znamenja, pridelana z odkrivanjem teh čudovitih otokov. Dnevi, ki jih preživljamo v teh prvomajskih praznikih na Kikladih, so krasni. Popolni. Saj na potovanjih se imamo vedno lepo, a to kar doživljamo tukaj, so sanje, za katere nisem verjel, da jih še znamo sanjati, kaj šele doživljati.

Jasno, gre za naše doživljanje in naš pogled na uživanje, a skušal bom opisati, zakaj se nam dnevi tukaj zdijo tako popolni.

Spimo, dokler se nam ljubi, tudi do osmih. A ne, ker radi poležavamo, temveč zaradi daljše regeneracije, ki jo potrebuje utrujeno telo. Zbudimo se prerojeni, v pričakovanju novega dne. Najbrž k temu pripomorejo čudoviti apartmani z dobrimi posteljami, ki so v predsezonskem času na voljo za tretjino ali polovico cene v glavni sezoni. Zjutraj se najprej osvežimo z dinjo ali oranžami in pripravimo zajtrk. Danes smo si privoščili sveži grški sir, olive, kapre, kuhana jajca in paradižnik. Vsako jutro se konkretno okrepčamo, saj do kosila prehodimo kar nekaj kilometrov. Hojo smo tako dobro osvojili, da sploh več ni pritožb čez vročino, strmino ali katerokoli drugo neprijetnost. Tudi po osmih urah hoje ne. Maša je že prerastla obdobje, ko ji je bilo težko veliko hoditi, zraven tega je vzljubila hojo, tako, da nam tudi več kot dvajset kilometrov hoje na dan ne predstavlja nobenih težav. “Walking holiday” se gremo, pravi Sabrina. Najpogosteje si izberemo poti, ki so vsaj delno speljane ob morju. Seveda zato, ker so te bolj ravninske in zato, da se okopamo. Nič bolj ne osveži utrujenega pohodnika kot skok v morje! Če je priložnost, na plaži tudi zadremamo.

Brez hrane seveda ne gre. Ena ključnih radosti, ki se ji tako radi predajamo na vseh naših potovanj. Hrana v Grčiji je božanska. Vsi poznamo giros in suvlaki, kaj pa vse ostale dobrote? Danes smo si za kosilo privoščili musako, petelina z okro in artičoke z grahom! Ah, saj ne morem o tem pisati, ne da bi se mi ob pomisli na te okuse cedile sline. S tem, da smo danes na račun hiše dobili pretlačeni bob za predjed, Ouzo kot aperitiv in limonino pito za posladek. Kar tako, v znak dobre volje natakarja, oziroma lastnika restavracije. Pravzaprav nas skorajda pri vsakem obroku v restavraciji obdarijo s kakšno pozornostjo. Neverjetno gostoljubni so.

Sabrina pravi, da so naši letošnji prvomajski potovanje od obroka do obroka; med enimi obroki hodimo med drugimi spimo. 🙂

Tole pišem na polžje počasnem trajektu, s katerim plujemo na peti otok na naši letošnji odiseji, na Santorini.

Čez drn in strn:

Paša za oči:

Klima selfi:

Prvo sadje:

Slastne dobrote: