Nikoli ni prepozno za uresničitev dolgoletnih načrtov, oziroma nikoli ne nehajmo upati, da bomo sanje materializirali. Seveda, če si tega dovolj želimo in se za uresničitev potrudimo. S Sabrino sva že pred mnogimi leti razmišljala o tem, da bi se odpravili na potovanje po grških otokih. A leta so minevala, načrti so se spreminjali. Seveda pa se na uresničitev dobrih sanj izplača počakati. Če so nas potovanja česar naučila, je to potrpežljivost.
Letošnje leto prinaša kar nekaj popotniških želja, ki so (kot po navadi) vedno nekaj drugačnega. Posebnega. Tudi eksotičnega. A v tem trenutku je treba potrebo po eksotičnih doživetjih dati na stran, sicer se zna zgoditi, da prvomajske počitnice zbledijo v pričakovanju. Kar je zadnja stvar, ki si je želimo. Zato smo pozabili na vse drugo, na prihodnost in preteklost ter odpotovali. In danes smo tukaj, na Kikladih! Natančneje, na otoku Sifnos.
Za nami je pet dni in danes smo prispeli na tretji otok. 1,66 otoka na dan! Veliko? Nam se ne zdi. Vsak dan počnemo, kar se nam zljubi, pravzaprav to, kar počnemo najraje. Biti pri miru nam pač ne ustreza. Vsak dan veliko hodimo, tudi po dvajset kilometrov na dan. Ko se utrudimo, se ustavimo v katerem od nešteto zalivčkov in se skopamo v morju. Takrat smo pri miru. Morje je sicer še sveže, a nas ne moti, vsak dan plavamo. Naslednje vsakodnevno opravilo je iskanje dobre restavracije s pristno grško hrano. To obožujemo! Vključno z lokalno gostoljubnostjo, ki je prav neverjetna. Tako je sedaj, ko si apartmane, restavracije in trajekte delimo s peščico drugih turistov in popotnikov, morda je poleti, ko so ti kraji oblegani, drugače. Če nam uspe obiskati tudi “China Town”, kot je domačin v pogovoru z nami poimenoval Santorini, bomo morda deležni drugačnih vtisov. A pustimo se presenetiti, načrtov za naprej še nimamo.
Če sem o vtisih z zadnjega potovanja po Srednji Aziji pisal, da estetika in smisel za umetnost nista skupna tamkajšnjim prebivalcem, velja tukaj popolno nasprotje. Tako lično urejenih krajev ni veliko na svetu:
