Najbrž ga ni med nami, ki še ni bil v Ljubljani. Ampak, koliko nas je takšnih, ki smo jo obiskali kot turisti? Potem smo najbrž opazili, kaj naša prestolnica ponuja obiskovalcem. Primerjam jo namreč s prestolnicama Gruzije in Armenije, ki smo ju obiskali v minulih dneh. Razen lokalov, barov in gostiln, nabor teh je v vseh velikih mestih (kar smo jih obiskali) neskončen. Jerevan in Tbilisi sta milijonski mesti, kar pomeni, da bi za obiskovalce lahko ponujali nekaj več. No, saj eno ponuja, drugo pač ne. A prestolnici sta v precej revnejših deželah, kot je naša. Zraven tega Slovenijo obišče štiri do petkrat več turistov letno, kot na primer Armenijo. Toliko o primerjavi, kakršnakoli že je.
Skratka, Jerevan. Mesto, za katerega sem pred dnevi zapisal, da smo pobegnili tako hitro, da se je kadilo za nami. Preveč vroče, prašno in premalo zanimivo za naš okus. Saj bi dal kakšno fotografijo, a razen tiste, ki sem jo objavil zadnjič, nimam nobene!
Tbilisi? Povsem druga zgodba. Sicer smo si tudi v tem velemestu privoščili le en dan, a smo se nagarali, saj smo se sprehajali od enega konca mesta do drugega in nam ni bilo niti za trenutek dolgčas. Zelo nam je bilo všeč, saj je mesto prekrasno ne le od daleč, temveč tudi od blizu. Vse od širokih avenij do ozkih tlakovanih uličic. Ni veliko velemest, ki bi se nam tako prikupila, kot Tbilisi. Odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu je torej jasen, Tbilisi.
Celo v moderni nakupovalni center smo zašli in nam je prijalo, saj smo se lahko malce ohladili. S klimo in pri našem novem najboljšem gruzijskem prijatelju, ki sliši na ime Luca Polare. Kdo se ne bi sprijateljil z nekom, ki ponuja sladoled z imenom Tartufo crash?
Čeprav so tržnice za nas zmeraj na prvem mestu.
Ena prav posebna sladica, čurčkela, ki jo v Gruziji ponujajo na vsakem koraku. Za vse, ki imajo radi orehe namočene v zgoščen sadni sirup.
Razgled z gondole nad mestom.
Stari del mesta.
O hrani še nisem pisal, saj to hranim za posebno objavo. Tokrat le fotografija orjaške solate s tuno, ki jo je Maša dobila za večerjo v Tbilsiju.
Toliko o velemestih. Prihodnjič o Kavkazu, prekrasnem gorovju, zaradi katerega smo pravzaprav prišli na ta konec sveta.