Apetit po vzhodu

Daljni vzhod, Bližnji vzhod ali vzhodna Evropa? Tri dokaj različne regije sveta. Obiskali smo sicer že vse, a nekatere bolj kot druge, predvsem pa nekatere raje kot druge. Najraje seveda daljni vzhod, zaradi izjemno prijetnih ljudi, precej drugačnih običajev, prijetnih klimatskih razmer, dobre hrane in še česa. Po drugi strani pa nas Bližnji vzhod ni nikoli resno privlačil. Kljub temu tam obiskali nekaj zanimivih dežel in srečali nekaj prijaznih ljudi, a je bilo treba večkrat zamižati na eno oko in preslišati kakšno opazko. Kar mi je najbolj zanimivo, je dejstvo, da smo se v zadnjih dveh letih dvakrat odpravili v vzhodno Evropo s podaljškom v Srednjo Azijo. Regijo, ki naju s Sabrino resnično ni nikoli privlačila
.
Prijazni ljudje, prijetno vreme, okusna hrana, lepa pokrajina in morda ščepec znamenitosti so v glavnem vse, kar potrebujemo, da smo s potovanjem po neki deželi zadovoljni. Na prvi pogled morda ne zveni skromno. Zato je pomembno, da se pri izbiri destinacije za potovanje potrudimo in izberemo deželo, ki ima to, kar iščemo. Kar žal ni preprosto. Tako se nam še danes, potem, ko smo prepotovali že toliko dežel, dogaja, da se odpravimo nekam, kjer tega, kar iščemo, tam preprosto ni. A v glavnem se nam to pripeti takrat, ko za destinacijo izberemo deželo, ki nas privlači zaradi ene ali dveh omenjenih lastnosti. Tako, da se na nek način zavedamo, da se podajamo v deželo, v kateri ne bo vse po našem okusu. Jasno, nikjer ni. A nekatere destinacije so tako prisrčne, da jih kljub temu, da so daleč od našega ideala, obiščemo večkrat. V nekatere pa se, kljub prekrasni pokrajini in slastni hrani, več ne želimo vrniti. To sta seveda dve skrajnosti, vse ostale dežele so nekje vmes. Ob tem velja omeniti, da so lahko dežele, ki nas privlačijo, popolnoma različne. Na primer, ZDA in Malavi. Deželi, ki si ne bi mogli biti bolj različni, a v obeh smo našli vseh pet omenjenih lastnosti, ki nas privlačijo. Med tem, ko na naših poteh po Bližnjem vzhodu in vzhodni Evropi nismo našli niti ene same takšne dežele.

Od kod torej apetit po vzhodu? Očitno je tam nekaj, kar nas privlači, česar drugje ni mogoče najti. Na primer, pohajkovanje po prečudovitem in preprosto dostopnem gorovju Kavkaz v Gruziji.
Gruzija in Armenija
Preizkušanje motorističnih sposobnosti na neobljudenih prašnih kolovozih Tadžikistana.
srednja_azija_2017_046
Občudovanje presežkov polne perzijske arhitekture v Iranu.
2011-iran_60
Iskanje izgubljenih zakladov v starem Egiptu.
pogovor z domačinko

Še bi lahko našteval razloge, ki so v prid potovanjem v dežele, ki ne slovijo po tem, da bi bile privlačne za popotnike in turiste. Še več bi lahko naštel razlogov, zaradi katerih so lahko te dežele neprivlačne. A teh ni treba omenjati. Saj se vendar na potovanje v neko deželo odpravimo zaradi nečesa, kar nas privlači. In če nas to privlači dovolj, potem bodimo pripravljeni neprivlačne lastnosti spregledati. Šele, ko takšno deželo obiščemo ali morda še kasneje, bomo vedeli če je to, kar nas je pritegnilo, odtehtalo vse manj prijetne izkušnje. Sicer so vse izkušnje, ki jih dobimo na potovanjih dragocene, a ljudje smo pač takšni, da imamo raje dobre kot slabe. Zato raje obiskujemo dežele, za katere je večja verjetnost, da bodo spomini nanje lepši kot slabši. Sam pa upam, da nas je sedaj apetit po Bližnjem vzhodu in vzhodni Evropi za nekaj časa minil.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.