Tako, pa smo jo presekali! Zimo namreč. To smo nazadnje učinkovito izpeljali pred davnimi štirimi leti, ko smo v novo leto vstopili v Mjanmarju. Potovanja, ko je doma zima, so nam bila zmeraj najslajša. A kaj, ko časi, ko lahko otroka vzameš iz šole kadarkoli se ti zljubi, minejo. Na srečo so tokratni prazniki lepo padli v naš koledar, tako, da smo si lahko privoščili skok v malce toplejše kraje, kot so doma. Resda domače zime niso več, kar so bile, a kljub temu je čaroben občutek božično-novoletne praznike preživeti nekje južneje.
Jordanija. Ena od arabskih dežel na Bližnjem vzhodu, ki jih še nismo obiskali. Saj ne, da smo jih veliko, a v tem trenutku se mi zdi, da smo bližnjevzhodnih dežel obiskali dovolj. A ker so na tem delu sveta kakršnekoli razdelitve relativno nerazumljene, o tem, kam Jordanija sodi, raje ne bi pisal. Pravzaprav o tem niti dovolj ne vem, niti za tukajšnji namen to ni pomembno. Sicer sem o tej regiji prebral nekaj knjig, a še knjiga najslavnejšega Angleža, ki se je po teh krajih potikal, Lawrencea Arabskega, bi naj bila izmišljotina. Ja, razumeti ta svet je trd, če ne nezlomljiv oreh. A glede na to, da je Jordanija priljubljen cilj slovenskih popotnikov, uvod v deželo najbrž ni potreben.
Kar je prve dni mene najbolj presunilo, je bila splošna odsotnost ženskega spola. Saj to smo v nekaterih deželah že doživeli, a popotnik (morda moški, ženska najbrž ne) na to pozabi. Minil je prvi, drugi, tretji dan, a smo menda šele četrti dan srečali žensko, ki je opravljala neko delo in smo z njo spregovorili nekaj besed. A še ona je bila priseljenka, bi rekel, da iz daljne Azije. Zanimiv svet. Za nas, bežne opazovalce.
Jordanijo smo za cilj izbrali preprosto zato, ker tam še nismo bili in je za tako kratek skok, kot smo si ga privoščili sedaj, ravno prav oddaljena in za ta letni čas ravno prav segreta. Bilo je dovolj toplo za poldnevna pohajkovanja, obiskovanje znamenitosti, ki smo si jih dali v itinerar, jahanje kamel in celo za kopanje v rdečem morju. Seveda Jordanija ponuja precej več kot le to, a omejeni s časom smo si izbrali zgolj nam najbolj privlačne znamenitosti. Izpustili smo prestolnico, ki je sicer menda na vsakem itinerarju. A ker se velemestom praviloma izogibamo, smo Aman brez slabe vesti obšli. Že pred odhodom smo izbrali pet ključnih sestavin, katere želimo, da naše potovanje po Jordaniji vsebuje. Puščavo Wadi Rum, Petro, Mrtvo morje, Rdeče morje in eno od sotesk, po katerih je mogoče hoditi. Naša doživetja v teh krajih bom skušal v naslednjih objavah podrobneje opisati.
Še tole: seveda sem v Jordaniji večkrat pomislil na to, kako bi doživljal Jordan Trail. Pešpot, ki sem jo nameraval delno prehoditi spomladi 2020, a mi je Korona prekrižala načrte. Ko smo se sedaj z avtom podili čez deželo, ki razen 50 odtenkov peščene, ne ponuja izobilja drugih barv, sem ugotavljal, da mi ne bi bilo lahko. A to sem vedel že takrat. Sedaj sem le še spoznal, da bi mi bilo pešačenje čez puščobno pokrajino Jordanije najbrž premalo zadovoljujoče. Česar na srečo ne morem reči za potovanje, ki je pravkar za nami.
