Nazadnje sem pisal o iskanju popolne destinacije. Ta seveda ne obstaja. Sleherna destinacija ima pomanjkljivosti. Ena ima prečudovito pokrajino, po drugi je preprosto potovati, tretja ima zanimive ljudi, četrta je popularna, peta je raj za gurmane, šesta ima najlepše plaže in tako naprej v nedogled. A nobena ni popolna, nobena nima zares čisto vsega, kar si želimo. Morda bi dodal še tole, da destinacija, ki jo izberemo zaradi tega, ker je najcenejša, ne more biti popolna. Razumljivo, da marsikdo potuje tako, da izbere najcenejšo destinacijo, saj so potovanja luksuz, kakorkoli že gledamo nanje. Tudi nam je to, da si lahko na potovanju privoščimo čim več, dokaj pomembno. Ko smo se predlani odpravili na roadtrip v Pariz, ki velja za eno najprivlačnejših metropol na svetu, smo morali zelo paziti, kje se usedemo in si naročimo pijačo, kaj šele kosilo. Pravzaprav smo si žejo praviloma tešili s pijačo iz trgovine. Na drugi strani tega spektra lahko kot primer omenim Lizbono, kjer se lahko usedeš na pijači ali kosilu praktično kjerkoli in ne bo dražje, kot v naši domači prestolnici. Zato bi jaz rekel, da je ne glede na to, da ima Pariz več znamenitosti svetovnega kova kot Lizbona, slednja popolnejša destinacija. Popolnejša zato, ker si lahko tam privoščiš več in jo tako popolneje doživiš. Da ne potuješ le z očmi, temveč z vsemi čutili. Ob tem sem pomislil na to, da imam že veliko let željo, da bi s Sabrino potovala po Franciji. A ne kar tako, samo z očmi, temveč tudi z brbončicami. Tako, da bi obiskovala restavracije, ki imajo Michelinove zvezdice. Morda nekoč. Povedati želim, da naj izbrana destinacija čim bolj zadovolji naša čutila, saj če bo izhodišče za izbiro destinacije predvsem to, da je najcenejša, ne more biti popolna.
Občasno se nam lahko zazdi, da katera destinacija pride blizu popolnosti, da je za nas idealna. A vsakič najdemo nekaj, kar bi lahko bilo bolje. Lahko si tudi rečemo, da je to za nas popolna destinacija in se vsako leto vedno znova vračamo na isto mesto. Najbrž ni malo ljudi, ki to počnejo. A potem najbrž več ne govorimo o potovanju, temveč o dopustovanju ali počitnikovanju. Če bi namreč popotnik našel popolno destinacijo, kamor bi se vedno znova vračal, bi bilo to še vedno potovanje? Če bi potoval po isti poti, srečeval iste ljudi, spal v istih hotelih in jedel v istih restavracijah, potem bi jaz rekel, da ne.
Obstaja pa popolno potovanje. Tisto, ki se zgodi v pravem trenutku in se nam na njem dogajajo prečudovite stvari, takšne, ki nas razveseljujejo, do prave mere pretresajo in nas trajno obogatijo. Ali na kakršenkoli način, ki je ljub nam, na nas naredijo popoln vtis. A da bi vse te tako imenovane stvari in doživetja naredila potovanje popolno, je ključno še nekaj. To, kar lahko naredi vsako potovanje popolno, je dober sopotnik. Velja seveda tudi obratno. Ljudje, s katerimi potujemo, so temelj tega, kako neko potovanje doživljamo. Brez dobre družbe lahko potovanje po še tako prečudoviti deželi na nas naredi slab vtis. Na naših družinskih potovanjih smo se neštetokrat srečali s težavami in neljubimi situacijami ali se znašli nekje, kjer nam ni bilo niti malo všeč. A kadar smo se znali na ta račun pošaliti in iz neljube situacije naredili nekaj pozitivnega ali drug drugega bodrili, smo na ta način bili drug drugemu popolni sopotniki. Morda kdo misli, da človeškega faktorja ni, ko človek potuje sam. To je daleč od resnice, saj je v tem primeru to, da si dober sopotnik samemu sebi, tvoja ključna naloga. No, vsaj jaz svoja solo potovanja in podvige tako doživljam. A biti dober sopotnik samemu sebi ni lahko, pravzaprav je precej težje, kot potovati z nekom drugim, s komer se sicer dobro ujameš. Nič kolikokrat sem se na solo potovanjih soočil s težavami, ki sem si jih nakopal sam v svoji glavi. A to, kako je solo popotnik sam sebi hkrati sopotnik, je preobsežna in prezapletena tematika, da bi se sedaj vanjo poglabljal. Lahko le še dodam, da ko potujeva skupaj s Sabrino, se nama to, da drug drugemu ne bi bila najboljša sopotnika, še ni zgodilo. Zato verjamem, da popolno potovanje brez dobrega sopotnika, kdorkoli že je, ne obstaja.
Zato prenehajmo iskati popolne destinacije in nasedati Instagram fotografijam sanjskih plaž. Iščimo raje popolno potovanje, ki bo sestavljeno iz lepih trenutkov, takšnih, ki v nas in v naših sopotnikih zbujajo občutke sreče in zadovoljstva ter pustijo lep spomin.