Popotniški utrinki leta 2011

Konec leta je prav, če se ozremo nazaj in naredimo revizijo minulega leta. To lahko naredimo tako, da se vprašamo nekaj kritičnih vprašanj in skušamo biti pri odgovorih čim bolj iskreni. Ali smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili na začetku leta? Se je leto odvijalo v skladu z našimi pričakovanji? Kaj vse smo naredili narobe in kaj bi lahko naredili bolje? In tako naprej.

Kako se je torej izšlo naše popotniško leto 2011?

Nedavno sem zapisal, da smo bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta zaradi izletov, oddihov in potovanj, zdoma več kot 60 dni. V zadnjih treh mesecih te številke nismo kaj prida povečali. V tem letu smo, v primerjavi s prejšnjimi leti, potovali manj. Skupaj nam je uspelo spraviti le eno potovanje v eksotično deželo. In še to je trajalo manj kot tri tedne. A težko bi trdil, da nismo izpolnili popotniških ciljev, ki smo si jih zastavili na začetku leta, saj jih takrat preprosto nismo imeli. O popotniških načrtih za prihodnost smo začeli razmišljati šele kasneje in te nam je v dobršni meri uspelo izvesti.

V letu 2011 smo:

obiskali London,

potovali po Iranu:




se potepali po Sloveniji:




počitnikovali na Jadranu:




z motorjem odkrivali skrajni sever Evrope:




in se odpravili na več krajših izletov.

Leto 2011 se je torej, kar se potovanj tiče, izšlo po pričakovanjih. Izšlo se je dobro, saj smo, kamorkoli že smo se odpravili, uživali (no, skoraj povsod, z Iranom se nekako nismo najbolje ujeli). A to, da se je izšlo dobro, še ne pomeni, da moram biti z izplenom, če lahko tako imenujem potovanja, tudi zadovoljen. To leto smo namreč potovali bolj z razumom, kot s srcem (kar ni nujno, da je narobe). Kakorkoli že, leto 2011 je za nami, a vtisi s potovanj so ostali. Spoznali smo drugačne ljudi, obiskali neznane kraje, okusili nevsakdanje jedi, prehodili nove poti, doživeli nenavadne običaje, predvsem pa odkrili nove kotičke širnega sveta ter morda celo kanček samih sebe.