Portoriška spoznanja

Portoriko je dovolj eksotična in nenavadna dežela, da si zasluži še nekaj besed o tem, kako smo ga doživljali. Iz prejšnjih prispevkov je najbrž razvidno, da smo se tam soočali z več tegobami, kot bi si jih želeli. A da ne bo pomote, to ne pomeni, da se nismo imeli fajn, kje pa, na vsakem potovanju se imamo fajn. A v nekaterih deželah se je za to, da se imamo fajn, treba precej bolj potruditi, kot bi pričakovali in želeli. Saj to, da so potovanja trdo delo, v katerega je treba vložiti veliko napora, je menda jasno; resnične užitke je moč doseči le s trudom. In Portoriko je ena izmed takšnih dežel, v kateri smo se za to, da smo lahko uživali, morali precej potruditi. V tem kontekstu lahko ob bok Portoriku postavim le še Iran.

Res pa je, da smo se precej trudili tudi v Nepalu, Indiji, Avstraliji in Kolumbiji, a v teh deželah je bilo razmerje med tem, koliko truda smo v potovanje vložili in koliko spoznanj smo pridobili, na naši strani. Pomeni, da smo se na potovanju sicer namučili, a bili smo deležni toliko čudovitih spoznanj, da bi se v vsako od omenjenih štirih dežel še zelo radi vrnili. Tega za Portoriko ne moremo trditi, saj smo tam glede na vložen trud (in denar) dobili bore malo.

V Portoriko smo se s tegobami toliko ubadali, da sem že tam razmišljal o tem, kaj je narobe, da nam je tako težko že na drugem potovanju, odkar smo se vrnili iz enoletne pustolovščine. Ko so se tako slabe stvari vrstile ena za drugo, sem pomislil celo na to, da so te tegobe znak, da moramo nehati potovati. Na srečo me je ta neumna misel kmalu zapustila in sem se raje prepustil upanju, da nas bo Portoriko – La isla del encanto, očaral.

No, očaral ras ravno ni, smo se pa naučili marsikaj novega. Na primer, kako si pripraviti poceni večerjo v mikrovalovki. Kako s plastičnim nožem pripraviti papajo. Da ima lahko kruh 33 sestavin. Da se morajo osemletne deklice kopati z modrcem. Da to, da se kraj zaradi kavnih plantaž imenuje Mesto kave, ne pomeni, da lahko v tamkajšnjem lokalu dobiš kavo. Itd.

V vsaki deželi, ki jo obiščemo, se bogatimo s spoznanji; a razlika je, če v eni deželi spoznaš, da tam živijo ljudje, ki znajo biti srečni brez tega, da bi posedovali karkoli materialnega, v drugi deželi pa spoznaš, da tam jedo s plastičnimi vilicami. Seveda pa smo tudi v Portoriku prišli do uporabnih spoznanj, do katerih brez soočenja s tegobami ni mogoče priti. Spoznanj, za katera računamo, da bodo pripomogla k temu, da bomo v prihodnje znali popotniške destinacije bolje izbrati. Destinacije, ki dajo več, kot vzamejo.