Velikokrat nas vprašajo, kdaj bomo znova odpotovali. Če odvrnemo, da odhajamo na hrvaško morje, oziroma, da smo se pravkar vrnili iz dopusta na hrvaškem morju, to ni odgovor, ki so ga želeli slišati. Raje bi dobili odgovor v smislu: “Pravkar se odpravljamo v Pakistan, Papuo, Mongolijo ali Novo Zelandijo!” A to ne gre. Žal. V življenju je pač tako, da je razmerje med tem, kar moramo početi in tem, kar želimo početi, bolj na strani tega, kar moramo. Tako je na primer treba dobršen del leta hoditi v službo, da si lahko privoščimo nekaj tednov ali morda mesec dni dopusta.
Ves čas pač ne moremo potovati po eksotičnih deželah ter polniti teh spletnih strani (in sebe) z neverjetnimi doživetji. Občasno si pač privoščimo neeksotični obmorski oddih pri sosedih. Seveda ne zaradi tega, ker je to nekaj, kar bi morali, temveč zaradi tega, ker si to želimo! Zelo radi gremo na Hrvaško na morje, saj radi tam kampiramo. Seveda pa priznam, da bi, če bi nekdo pred nas vrgel eno vrečo polno denarja in drugo vrečo polno časa, takoj odpotovali tja, kjer so eksotika in neverjetna doživetja. A ker vemo, da si je treba želeti le takšne želje, ki so v okviru naših zmožnosti, si želimo kampirati na Cresu. Preprosto.
Da je za nas kampiranje eden izmed najlepših načinov preživljanja oddiha, sem omenil že večkrat. Res pa je, da smo se s tovrstnim počitnikovanjem prvič srečali lani. Verjeli ali ne, naš družinski šotor je lani prvič stal na enem mestu več kot 6 dni. V kampih Grčije, Sicilije, Korzike, Španije, Francije, Anglije, Avstralije in kaj vem, kje vse smo še kampirali, smo v enem kampu ostali največ dva, tri dni. Tako sem na primer na potovanju po Španiji naš družinski šotor postavil in podrl 15 krat v 30 dneh. Seveda pa smo na ta način omenjene dežele prepotovali, kar je vsekakor drugače od počitnikovanja v kampu na hrvaškem morju. Kakorkoli in kjerkoli že, kampiramo radi.
A oddiha je bilo za letos dovolj. (No ja, letos smo bili že na dveh potovanjih in enem oddihu. Ampak, kdo šteje…) Sedaj znova pridejo na vrsto potovanja. Takšna na katerih iščemo neverjetna doživetja. Tako, da upam, da vas bo, ko nas naslednjič vprašate, kam potujemo, naš odgovor bolj navdušil. A ne hitite z vprašanji, saj še sami ne vemo kam.