Sedaj se bo pa zares treba začeti pripravljati na potovanje v Indijo. Le še dober teden nas loči do odhoda. Zraven prtljage, dokumentov, listin, vozovnic, rezervacij in ostalih formalnosti, potrebnih za logistični del potovanja (resnično upam, da nismo česar pozabili), je treba poskrbeti tudi za vsebinski del. To, kje in kako bomo potovali, je seveda osrednji del potovanja. Torej načrtovanje. A pri načrtovanju potovanj in pripravah nanje smo skromni oz. temu ne posvečamo veliko pozornosti. Zato so naši načrti o tem, kje in kako bomo potovali po Indiji, zajeti v enem odstavku:
Pristanemo v Delhiju, kjer obiščemo Gurudwara Bangla Sahib in se že naslednji dan z vlakom odpeljemo v Agro, saj želijo punce videti Taj Mahal. Tudi tam ostanemo manj kot en dan, nato pa z vlakom v Radžastan. To je v indijska zvezna država, ki se nam je na zadnjem potovanju zelo priljubila, zato bomo tokrat obiskali tiste kraje, ki jih takrat nismo. Pravzaprav le dva kraja; Jaipur in Pushkar, ker želi Sara ponovno doživeti pustolovščino z jahanjem kamel. V tem (za moj okus preveč popularnem) predelu Indije ostanemo več dni, nato pa letimo dva tisoč kilometrov južneje v državo Karnataka. Tam se nameravamo potepati po plantažah in morju ter odkrivati bolj zakotne kraje Indije. Nato obiščemo še Mumbaj, odkoder se vračamo domov.
To je vse, kar v tem trenutku vemo o načrtih glede potovanja po Indiji, ki je pred nami. Za to, kam se bomo v resnici odpravili, kaj bomo doživeli in kako bomo Indijo dojeli, pa bo treba še malce počakati, da do tja sploh pridemo. Po tihem upam, da si nam ne bo treba beliti glave s podobnimi vprašanji, kot smo si jih ob prvem obisku Indije, kar je ugotavljala Sabrina:
Z Davorjem sva se že prevečkrat vprašala ali je Indija sploh vredna napora, ki ga vložimo. In kam le hodijo tisti ljudje, ki jim je Indija tako strašno všeč, da se vsako leto vračajo. Ali bi morali tudi mi po utečenih turističnih poteh? Kaj je narobe, da v Indiji doživljamo toliko slabega in da imamo opravka s tako neprijaznimi in nerazumnimi ljudmi?
Morda pa tokrat najdemo odgovor.
Pozdravljena, Manja!
Da smo Indijo tokrat prepotovali brez stresa, skrbi, neprijetnosti ipd. sladkorčkov, ki jih ta neverjetna dežela ponuja, ne moremo napisati, saj smo še vedno tukaj. A ura je 11 zvečer in zjutraj poletimo proti domu.
Se vidimo kmalu!
Namaskar…al Namaste
Vem, da ste Bračkovi že na koncu poti. Srečno pot domov. Res je, v Indijo pojdi brez pričakovanj, naj se ti …….., pa jo doživiš brez stresa. Res pa je tudi, da brez napora po njej ne moreš potovat. Naj bo napor učitelj.
Manja
Zdravo Špela!
Indija, ja… se spomnim vajinih zapiskov o Indiji, sta imela podobne težave kot mi. 😉 In glede na to, da pozabljata neprijetne dogodke, prijetni pa prihajajo v ospredje, smo si tudi glede tega podobno.
Upam, da vaju bomo s tem, kar bomo v Indiji doživeli in zapisali, prepričali, da je čas, da jo ponovno obiščeta.
Heh z veseljem vas bova brala, ker tudi naju spet mika Indija 🙂 več časa kot mine, bolj pozabljava negativne aspekte potovanja po njej in bolj jasno se spominjava taprijetnih delov.
Zdravo!
Ne, vozovnic za vlake nimamo, je preveč zakomplicirano urejati jih na daleč. Raje se bo znova postavil v čakalnico in pustil kakšnim desetim uradniko, da si me podajajo 😉
No, v resnici računamo na vozovnice tipa Tatkal, Tourist quota ali pa bus v skrajni sili.
Ali ste vlake rezervirali že od doma?