K potopisu, ki sem ga objavil v nedeljo, prilagam še fotografije.
Korčula, zaliv Pupnatska Luka.
Pogled s Pelješca proti Korčuli.
Eksotično turkizni skriti zalivčki na Pelješcu (v ozadju gorati Mljet).
do katerih ni bilo preprosto priti,
zato sem južno polovico polotoka prevozil po glavni cesti.
Če kdo morda misli, da južni dalmatinski otoki niso hriboviti, se moti.
Mljet je raj (če ti uspe skriti se pred množicami turistov).
Del poti sem prevozil po celini, mimo plodne delte Neretve.
Tudi na Hvaru sem se moral potruditi, da sem se izognil dolgočasnim cestam,
in našel atraktivne kolesarske poti.
Pred Bračem so me svarili, a sem ga moral obiskat, saj je Bol čudovit, ne glede na to, da je preplavljen s turisti.
Še klopca, na kateri sem dočakal jutro na železniški postaji tam nekje blizu Plitvic
in cilj kolesarske avanture na slapovih Une v Bosni.
Tam nekje, bogu za hrbtom, sem celo našel samega sebe.
