To, da narediš revizijo krajev, ki si jih v zadnjem letu obiskal, saj misliš, da si z izleti in potovanji v tem letu zaključil, ne pomeni ničesar. Vsaj ne v smislu, da gre za dokončno odločitev o tem, da si s potovanji v nekem obdobju zaključil. Vsaj pri nas je tako, da se o tem, da nekam odpotujemo, lahko odločimo praktično v hipu. Brez načrtovanja, debatiranja ali racionalnega odločanja, kar tako, s klikom na Buy now!
Ko smo nazadnje silvestrovali doma, sem zapisal: »Letos bomo za božično-novoletne praznike ostali doma. Največ zaslug za to ima Sara, ki sem ji že lani, ko smo silvestrovali v Indiji, obljubil, da bo lahko naslednje letos silvestrovo preživela s prijatelji.« Tudi letos ima Sara močne argumente za to, da ne želi silvestrovati z nami. To sicer ni bil povod, je pa vsekakor pripomoglo k temu, da smo se odločili, da v novo leto skočimo nekje drugje, ne doma.
Ker smo destinacijo izbrali kar tako, na en-dva-tri, pravzaprav nimam nekih argumentov, s katerimi bi pojasnil, zakaj smo se tako odločili. Odločitev po metodi Just do it! pač ne gre racionalno argumentirati. Sploh pa nam ni treba. Recimo, da smo se odzvali na poziv Clashov: London Calling!
Tako je, gremo v London. V najbolj obiskano mesto na svetu. Ne zaman, saj je najbolj raznoliko mesto na stari celini in v marsikaterem pogledu tudi na svetu. Velemesto, ki zbuja skomine, želje in strahospoštovanje.
London sem sicer obiskal že tolikokrat, da sem se ga naveličal. Tako sem vsaj zapisal, ko sva ga s Sabrino obiskala nazadnje pred skoraj petimi leti. A očitno je pet let dovolj dolga doba, da pričneš pogrešati nekaj ali nekoga, ki ti je nekoč pomenil veliko, a si se ga naveličal. Obiska Londona se veselim. Prav tako se ga veselita tudi Sabrina in Maša, ki še ni bila v Londonu. Gremo!