2015 je tik pred koncem, treba je narediti revizijo leta, ki je za nami in načrte za leto, ki prihaja. Če pogledam nazaj, na seznam krajev in dežel, ki smo jih obiskali, sem zadovoljen. Sicer priznam, da bi si želeli potovati še več, a smo se nekako »prilagodili razmeram« in se omejevali. Nikakor pa ne morem reči, da je bilo letošnje leto skromno, kar se tiče potovanj. Naštel sem namreč več kot 60 izletniških in popotniških dni, ko smo bili zdoma dva ali več dni. Dva meseca potepanj na leto sicer ni malo, ni pa toliko, da bi rekel: »Uau!«
Tudi letošnje leto je bilo s popotniškega vidika drugačno, kot katerokoli leto poprej. Resda smo pohajkovali tako po bližnjih, kot daljnih krajih in deželah, kot to počnemo že vrsto let, a na drugačen način. Najbolj se nas je dotaknila ta sprememba, da Sara več ne potuje z nami. Letos se nam je pridružila le enkrat. Škoda, saj smo se imeli na Malti, kjer smo preživeli prvomajske počitnice, krasno.
Morda še večja sprememba pa je to, da sva se letos, prvič po letu 1998, na potovanje izven Evrope podala sama, brez otrok. Pa res, odkar smo se prvič kot družina odpravili v eksotično Mehiko leta 2006, sva na potovanjih po eksotičnih deželah vedno imela s seboj otroke. Potemtakem je obdobje, ko so otroci voljni sopotniki staršev na potovanjih, krajše od deset let. Vsekakor je potovati brez otrok popolnoma drugače, kar sva letos izkusila na lastni koži v Kašmirju.
Kašmir je že skorajda ekstremno eksotična destinacija, glede na vse, po čemer slovi in na vse, kar sva izkusila na lastni koži. Je daleč od »klasične« Indije, ki sva je vajena iz prejšnjih potovanj, zato je vsekakor nova destinacija. Kljub temu, da ni dodatno pordečel zemljevida dežel, ki smo jih obiskali.
Letos smo obiskali tudi kar nekaj bližnjih destinacij. Zgodaj spomladi sva se s Sabrino z motorjem zapeljala do Rovinja
in Raba.
V prenatrpan junij sem stlačil še tradicionalno solo kolesarjenje. Tokrat po otokih Južne Dalmacije. Od Korčule,
Pelješca,
Mljeta,
Hvara
in Brača.
Od več krajših izletov v letošnjem letu najbolj izstopajo prekrasni Dolomiti. Dolgo smo čakali nanje, a se je obrestovalo, imelo smo se čudovito. Pohajkovali smo po nižinah
in višinah
in se predajali prečudovitim razgledom.
Takšno je bilo naše popotniško leto 2015.
Petra, bogato popotniško leto je tudi za vami, čudovito! Moldavija zveni privlačno, tam še nismo bili, morda kdaj na poti v Rusijo.
Nič zavidat, le počasi. 🙂 Nove Zelandije res še nismo obiskali, je malce daleč glede na trenutno razpoložljiv čas. Morda nekoč…
Mi smo v 2015 po dolgem in počez raziskali: Albanijo za prvomajske praznike, poleti Romunijo in Moldavijo s Pridnjestrsko republiko, za novoletne praznike pa Gardsko jezero. Par obiskov Cresa, dvakrat Beljak in še par bližnjih destijnacij je bilo za povrhu. Glede na dni dopusta, ki so na razpolago, glede na finančna sredstva in glede na pasjo sopotnico, ki je na teh potovanjih ter izletih vedno z nama, je to kar lep uspeh. 🙂
Tale vaš zemljevid, ki ga barvate rdeče… Malo vam ga zavidam. 🙂 Ampak to, da je Nova Zelandija še siva, to je pa velika napaka. 🙂
Domovoj, čudovito! To so kraji, ki jih mi še ne poznamo. Upam, da se kdaj tja zapeljemo, najraje s svojim prevozom. Pa srečno v Uzbekistanu.
Gruzija, Kirgizistan, Mongolija, čez tri dni še Uzbekistan – tudi moje popotniško leto 2015 ni bilo slabo. 🙂
Srečno pa veliko potovanj tudi v 2016!