Hrvaška, Kanarski otoki, Irska, Iran, Turčija, Sardinija, Ciper, Malta in Korzika so bile naše zadnje prvomajske destinacije. Prvomajske praznike sva s Sabrino že od najinega skupnega začetka zapečatila kot termin za potovanja. Ko po dolgi zimi (ne glede na to, če jo presekamo ali ne) nekam odpotujemo. Ne predaleč, ravno toliko, koliko je potrebno, da stopimo soncu in dogodivščinam naproti.
Glede na to, da smo sredozemske dežele, ki se nam zdijo privlačne in so v tem času primerne, bolj ali manj obdelali, se vračamo tja, kjer smo že bili. Pravzaprav v isto deželo, ne pa tudi v isti kraj. Tako je teh na srečo dovolj, da vedno znova odkrijemo kak nov kraj. Ali pa isti kraj na drugačen način, kar zna biti še bolje. Grčijo smo tako obiskali vsaj že šestkrat, a se vedno znova radi vrnemo. Le kdo se ne vrača rad v Grčijo?
Za tokratno vandranje smo izbrali tako nove kraje, kot nov način potovanja. Odločili smo se za »skakanje« med grškimi otoki. V praksi to pomeni, da gremo na pot z nahrbtniki in nameravamo po otokih pešačiti, med njimi pa pluti s trajekti ali ladjicami. Tja seveda letimo. Zraven tega se na pot tudi tokrat podajamo brez konkretnih načrtov, saj razen prve nočitve na otoku Mikonos, nimamo niti rezervacij, niti načrtov. Ravnali se bomo po soncu, brezpotjih in plažah ter sledili vonjem pristne grške hrane, kamorkoli že nas bo to pripeljalo. Morda se celo spozabimo in dva tedna podaljšamo v tri, štiri… Ups, to ne bo šlo, saj moramo domov na Sarin rojstni dan!
Skratka, pomlad je tukaj in z njo letošnja prva pustolovščina, s katero odpiramo sezono potovanj v letošnjem letu. Gremo!
Prvi družinski enomesečni potep po Grčiji, ko je bilo treba otroke še nositi. V rukzaku, kakopak:
Zdravo. Hvala, se bomo potrudili. Oh, saj prvomajski doma so krasni, sploh sedaj, ko je tako ozelenelo.
Bodo pa srnice šle k sosedom. 🙂
Lepo se imejte! Mi pa tokrat za prvomajske doma. Ne samo, da ne bomo šli za mejo, še zgradili jo bomo, da nam srnice ne bodo hodile več na obisk in pojedle vse užitno in okrasno. 🙂