Tako, letošnjo motoristično pustolovščino na sever sva uspešno zaključila. Ne le uspešno, temveč neprimerno bolje kot lani, saj smo se tokrat vsi vrnili domov celi. Suzuki, Sabrina in jaz. Jutri namreč mineva natanko leto dni od dne, ko sem se polomljen vrnil iz Kirgizije. Priznati moram, da je ta neljubi dogodek pustil sledi, a ker je tega že eno leto in je tri potovanja, je čas, da na to pozabim.
Najino pot po severu sva pravkar zaključila in je najprej treba nadoknaditi zamujeno. Po prioritetah, seveda. Zraven tega sva se s severa oglašala predvsem v besedi, naj tokrat govorijo fotografije. O obiskanih krajih, prevoženih kilometrih, doživetjih, tehničnih težavah in vremenskih razmerah, pa prihodnjič.
Veličastna skala, Preikestolen.
Bergen, baje eno najlepših mest na svetu.
Balestrand.
Vožnjo mimo ledenikov spremljajo mraz, dež in veter, a občutek je kljub šklepetanju zob tako izreden, da sva to ponovila večkrat.
Lesene cerkvice so kot iz pravljic.
Najbolj obiskan fjord, Geiranger.
Krasne ceste.
Razgledi, ki se jih je nemogoče naveličati. Resda so trenutki, ko se takole razodenejo, redki, a takrat so dih jemajoči.
Vsak dan sva prenočila v šotoru, le za eno noč sva si privoščila hiško iz pravljice. Seveda zato, ker sva si edino tako lahko posušila od dežja premočeno opremo.
Zdravo, res je krasno na severu, še posebej, če imaš avtodom/bus/kombi. Takrat ti vreme ne pride tako do živega kot na motorju in v šotoru. Le dajte si Norveško na čakalno listo, ne bo vam žal. 🙂
Smola za težave s kombijem, se zgodi, kaj češ.
Wow, zelo lepo, čudovito! Že same fotografije, kako mora biti šele v živo.
Mi smo bili letos tudi na severu, a ne tako zelo, kot smo planirali. 🙂 Škotska je bila cilj, a so bile tehnične težave s kombijem in smo 10 dni čakali na popravilo. J Anglijo in Wales smo malo raziskali, pa je bilo prav lepo tudi tam. 🙂