Vračam se k lahkotnejšim, poletnim objavam in nadaljujem s popisom opreme za potovanja. Za spanje, zraven šotora, potrebujemo še dva kosa opreme, ki nista nič manj pomembna za dober spanec na prostem. Blazin je na trgu nešteto, a redke so takšne, ki zagotavljajo dober spanec tako v vročih, kot v hladnih nočeh. Mi smo sprva uporabljali samonapihljive blazine, za katere smo hitro ugotovili, da je njihova sposobnost samodejnega napihovanja precej kratka. Blazina se namreč po letu ali dveh preneha sama napihovati. Povrhu so težke in pretanke za dober spanec. To sva ugotovila leta 2018 na Norveškem, ko nama je na motorističnem potovanju vreme dalo vedeti, da je pri hladnem in deževnem vremenu, ko so tla mokra in mrzla, dobro biti čim dlje od tal. Tam sva prvič videla 7 centimetrov debele blazine, ki sva jih potem, ko sva prišla domov, takoj kupila. Te blazine se napihnejo z majhno ročno tlačilko ali s pomočjo vreče za napihovanje, kar je še lažje in ne traja več kot minuto ali dve. Debelina 7 centimetrov prinaša nesluteno razkošje, tako je najino spanje v šotoru na teh blazinah postalo neprimerljivo bolj udobno. Za tiste, ki za dober spanec potrebujejo več toplote, imajo tudi takšne, ki so polnjene s puhom in so deklarirane za temperature tudi do -20 stopinj Celzija. Blazine švicarsko-ameriške znamke Exped so nama zdržale sedem sezon kampiranja v takorekoč vseh mogočih razmerah od Argentine do Japonske in vsega vmes. Ko je prva blazina spustila dušo, sva bila na Korziki in sva se kar tam zapeljala v Decathlon, kjer sva kupila nadomestno, debeline 5cm. A kaže, da sva se preveč razvadila, saj je bilo na tej blazini, ki je v vseh pogledih, razen cene, slabša, temu primerna tudi kakovost spanja. Ta sedaj leži v omari, saj sva kupili novi blazini Exped.
Kar se tiče spalnih vreč, je zgodba podobna. Precej let je minilo, da sva spoznala, da cenejše spalne vreče niso primerne za poti, na katere se odpravljava. Spalna vreča, na kateri piše Comfort +10, Limit 0 in Extreme -14 stopinj Celzija, pomeni, da lahko udobno spiš pri temperaturah nad +10 stopinj. A to bolj ali manj velja za moškega, ne za žensko, ki temperaturna nihanja precej bolj občutijo, kot moški. Tako sem zase kupil spalno vrečo, polnjeno s 300, za Sabrino pa s 600 grami puha. Tako sva se nekako ujela, da nama je obema ustrezalo, a ne pri temperaturah pod 5 stopinj Celzija. Šele, ko sem se odpravil kampirati v visokogorje, sem si privoščil bolj resno spalno vrečo, ki me zadnji dve leti spremlja na vseh poteh, ko je treba spati zunaj. Resnejša spalna vreča pomeni, da ima pri skoraj polovici teže in tretjini volumna, ko je spakirana, enake, če ne boljše lastnosti. Ali povedano drugače, ima težo in volumen 300 gramske spalne vreče, a nudi boljšo zaščito, kot 600 gramska spalna vreča. To je seveda pomembno predvsem, kadar spalno vrečo prenašaš ali prevažaš z lastno energijo ali z omejenim tovornim prostorom. Torej pohodništvo, kolesarjenje, motoristični izleti in podobno. Ko smo potovali z otroki po Evropi in kampirali, nam niti volumen, niti to, da je spalna vreča primerna za nizke temperature, ni pomenilo nič. V avtu je namreč prtljažnega prostora, v primerjavi z načini potovanj, ki sem jih omenil, nepredstavljivo veliko.
Verjamem, da tistih, ki prisegajo na spanje v udobni postelji ni mogoče prepričati, da je spanje v šotoru lahko boljše, a saj moj namen ni razblinjanje prepričanj. To pišem za tiste, ki si želijo spati na prostem, v naravi in to kar se da udobno. Še tole, zahtevna oz. bolj kakovostna oz. dražja oprema ni namenjena za poletno kampiranje ob morju, saj so tam razmere praviloma bolj prizanesljive. Razen podlage. Poletne razmere nam odpustijo še najpreprostejši šotor in spalno vrečo, a tega za podlago, nikakor ne morem reči. Sicer je najbolje, da nivo opreme prilagodimo razmeram, ki jih lahko tam, kamor se odpravljamo, pričakujemo. A v praksi je treba vedno skleniti kompromis. Sicer bi tisti, ki rad kampira ob morju in v hribih ter ob različnih letnih časih, potreboval kar precej širok nabor opreme. Kar seveda ne pomeni, da med nami takšnih ni.
Bojda se tudi takšnemu razkošju, kot smo ga imeli v Jordaniji, reče kampiranje.
Skopo odmerjen tovorni prostor na kolesu v Koreji.
Stolčkov za kampiranje nisem omenjal, a z nama so šli kadarkoli je bilo to mogoče. Tudi na kolesarka potovanja.
Zgodi se, da kamping prostora ne moreš zapustiti, saj bi ti sicer nepridipravi, kot na primer, opice v Tanzaniji, lahko povzročile nepopravljivo škodo.
Nemalokrat se zgodil, da je spanje v lastnem šotoru bolj razkošno in čisto, kot spanje v hotelu. Tako sva šotor postavila kar na dvorišču hotela v Tadžikistanu.
Videti je krasen sončen dan, a fotografija je bila narejena na zimskem kolesarjenju, ki zahteva boljšo opremo.
Nekatere razglede lahko doživiš le iz šotora.
