Pogled na plaže na Majorki

Letošnje prvomajske počitnice na Majorki so za nami. Kljub temu, da sedaj uradno še ni pravi čas za potovanja,
ne bi mogel reči, da so bile naše počitnice zaradi tega kaj drugačne. Razen tega, da smo morali pred potovanjem opraviti z vsemi formalnostmi in zadostiti pogojem za vstop in podobno za vrnitev domov, ni bilo potovanje nič drugačno od minulih prvomajskih počitnic. Kar po dolgi zimi pomeni predvsem to, da je bilo za nas izjemno prijetno in nagrajujoče. Zato tega, kako so prvomajska potovanja danes drugačna od tistih, ki smo jih doživljali v predkoronskih časih, niti ne bom omenjal, saj v tem, kako nas bogatijo, se potovanja niso niti za kanček spremenila.

Mestna plaža v Palmi. majorka_2021_10_0
Plaža po imenu Torta z markacijo, ki označuje eno od neštetih pešpoti po otoku. majorka_2021_11
Plaža Alcúdia od blizu majorka_2021_12
majorka_2021_13
in od daleč. majorka_2021_14
Zahodna obala je najbolj razgibana in ponuja najbolj spektakularne prizore, kot je Sa Foradada. majorka_2021_15
Zalivčki rta Formentor. majorka_2021_18
Turkizno gorsko jezero Cúber z najvišjim vrhom otoka v ozadju. majorka_2021_16
Odročna Sa Calobra, rajski zaliv. majorka_2021_17
Še ena odročna plaža, Coll Baix. majorka_2021_20
Tudi vzhodna obala ni kar tako, saj se krasni zalivčki vrstijo drug za drugim. Kot tale, Cala Santanyí. majorka_2021_21

Kar se našega obiska plaž na Majorki tiče, je to bolj ali manj vse. Kopali se nismo, saj je bilo morje še hladno, smo se pa naužili tega, po kar smo prišli, prečudovitih razgledov in vseh odtenkov modre.

Prvomajske počitnice na Majorki

Danes je deseti dan naših letošnjih prvomajskih počitnic na Majorki. Še sami smo presenečeni, da nam je sploh uspelo odpotovati. Saj je v današnjih časih toliko negotovosti, povezanih s potovanji, da je nemogoče vedeti, če boš uspel priti čez mejo, se vkrcati na letalo in stopiti v deželo, ne da bi te kjerkoli na poti zavrnili ali dali v karanteno. Seveda je treba skozi vse to še na poti nazaj, a to je še pred nami, zato o tem raje ne bom razpredal vnaprej.

Majorka nas je kot turistična destinacija presenetila. Pričakovali smo namreč žurerski otok, poln barov in drugih lokalov, namenjenih zabavi in turizmu, kar nam je vse prej kot blizu. Seveda smo vedeli, da so sedaj v veljavi omejitve, ki te aktivnosti preprečujejo; od zaprtih notranjosti lokalov, teras, odprtih le do 17. ure, policijske ure in tako naprej. A o sceni, ki smo jo pričakovali tukaj, ni bilo nobene sledi. Kar nam je ugajalo. Tudi ukrepom smo se brez težav privadili, saj so, razen nošenja mask zunaj, manj strogi, kot pri nas. Kljub temu, da ne bi rekel, da radi zahajamo v lokale, je treba priznati, da ima to, ko se lahko od sprehajanja utrujen usedeš na terasi lokala, izjemno vrednost. Sploh na potovanjih, kjer se v gostilnah, sladoledarnah in podobnih lokalih, naužijemo lokalnih znamenitosti, saj deželo z njenimi ljudmi tam spoznamo bolje, kot kjerkoli. Pred slabim tednom so ukrepe še bolj zrahljali in terase lokalov odprli tudi po 20. uri, a to za nas ni ničesar spremenilo. Res pa je, da je tukaj sedaj tako malo obiskovalcev, da četudi bi šli vsi hkrati v vse odprte lokale, jih ne bi napolnili. Razen morda v glavnem mestu ali ob vikendih, ko se Majorka napolni z domačimi gosti s celine. Kadarkoli smo bili v času kosila v mestu, smo lahko vedno izbirali med več odprtimi restavracijami in če smo imeli srečo, smo izbrali dobro. So pa manjši in manj znameniti kraji skorajda prazni, če sodimo po odprtih restavracijah in številu gostov na terasah. Res pa je, da smo to doživeli tudi v predkoronskih časih na manj popularnih grških otokih v času prvomajskih praznikov, pred začetkom sezone. Tako, da trenutnega zatišja na Majorki ne moremo pripisati virusu (ki je tako ali tako že kriv za vse).

Pišem o obiskovanju lokalov, kot da je to rdeča nit našega potovanja. Seveda ni, saj tukaj počnemo vse drugo, kot obiskujemo restavracije, a to, koliko ljudi ob neki uri vidiš v restavraciji, je v teh časih vendarle nek pokazatelj utripa. Kaj torej počnemo? To, kar že vrsto let najraje počnemo za prvomajske praznike, hodimo. Najraje kjerkoli v naravi, če ne gre drugače, pa tudi po mestnih uličicah. Na Majorki ne manjka niti enega, niti drugega. Majhen otok, ki je komaj večji od ene slovenske regije, je izjemno razgibanega terena in ima bogato zgodovino. V prvem tednu nam je tako uspelo prehoditi kakšnih 100 kilometrov. Od tlakovanih ulic, suhih rečnih strug, gora, obalnih poti, do gozdnih, z borovci zasenčenih poti. Morda pa nam zato, ker predvsem hodimo, ne uspeva več časa presedeti na terasah lokalov, kar bi se za počitnice spodobilo. Skratka, dobro se nam godi tukaj na Majorki. Ne le zaradi užitkov, ki jih Majorka nudi, temveč tudi zaradi odklopa od domače rutine in dolge letošnje zime.

Prekrasna Arta, kamor smo se zaradi slastnega Menú del día zapeljali dvakrat. majorka_2021_06
Sprehod po obzidju enega izmed gradov. majorka_2021_07
Začetek pešpoti na El Fumat. majorka_2021_08
Razgledi, ki se jih kar ne moreš naveličati. majorka_2021_09
Na obzidju Alcudie. majorka_2021_10

Končno na potovanju

Res je, pravkar potujemo. Čisto zares! Kljub nešteto oviram nam je uspelo zapustiti našo prečudovito deželico in se odpraviti v tople kraje. Sicer zgolj za odtenek topleje, kot doma, a tokrat gre predvsem za to, da smo odpotovali. Kamorkoli. Da vsaj za kratek čas uidemo domačemu okolju, ki ga imamo sicer neizmerno radi, a smo pač takšne sorte, da tudi to, kar imamo najraje, radi občasno zapustimo. A to so podrobnosti, v katere se sedaj ne bom podajal. Sploh, ker ima človek danes, ko zapusti hišo, domač kraj, kaj šele državo, občutek, da počne nekaj prepovedanega. Raje pošljem kakšno svežo fotografijo z Majorke, ki smo si jo izbrali za letošnji prvomajski oddih. Sicer s precej več kompromisi, kot bi si želeli, a časi so takšni, da vzameš, kar je v tem na voljo in se ti zdi dovolj privlačno. Da Majorki privlačnosti ne manjka, smo ugotovili že prvi dan, pravzaprav takoj, ko so nas spustili z letališča. Šele takrat smo namreč lahko sproščeno vdihnili svež zrak enega redkih zelenih območij, kamor nam je v tem trenutku dovoljeno potovati.

Omeniti je treba tudi to, da letališče na Dunaju, odkoder smo poleteli, obratuje. Resda v zmanjšanem obsegu, a nam v teh nekaj uricah, ki smo jih preživeli tam, ni manjkalo ničesar. Avto smo pustili na našem priljubljenem parkirišču Parktiger. Boljše možnosti za parkiranje na Dunajskem letališču oziroma v bližini, menda ni. A preidimo raje k stvari, k prvim vtisom.

Morje in palme. majorka_2021_03
majorka_2021_02
majorka_2021_01
Katedrala. majorka_2021_04
Brez obiska tržnic ne gre. Da so le odprte. majorka_2021_05