Zadnjič sem končal z mislijo: »Ne čakajte, da otroci zrastejo, odpotujte zdaj!« To sem zapisal in omenil že velikokrat, a ni bilo zaman, saj so besede tu in tam padle na plodna tla. Tega se zavem vsakič, ko prejmemo razglednico ali e-pošto kakšne mlade družine, ki si je »drznila« odpotovati v daljno deželo.
Zato ponovno navajam nekaj misli, ki bodo morda mlade starše navdihnile, da majhnih otrok ne bodo videle kot izgovor za ne-potovanje, temveč kot razlog za potovanje!
Če drži, kar pravijo, da se vse začne in konča pri denarju, naj začnem s statistiko o potovalnih navadah Slovencev, ki za nekaj let nazaj pravi, da na nobeno zasebno potovanje ni odšlo 43 odstotkov Slovencev; 40 odstotkov jih ni potovalo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Jaz pa pravim, da so časi, ko sta bili dekleti tako majhni, da je bilo potovati z njima poceni, za nas minili. Zato je, če želite na potovanjih prihraniti, treba potovati, dokler so otroci majhni. Letalske in druge vozovnice, hotelske sobe, hrana, vstopnice, skratka vse na potovanjih je za majhne otroke ceneje. Ko otroci vstopijo v najstniško obdobje lahko na popuste pri storitvah bolj ali manj pozabite. Sploh, kadar se odpravite na daljše potovanje v daljno deželo in imate dva ali več otrok, se zavedajte, da je starost otroka sorazmerna s stroški na potovanju. (Je doma drugače?)
Naslednji razlog za potovanje z majhnimi otroki je varnost. Razni nepridipravi se raje lotijo samostojnih ali odraslih popotnikov, kot družin z majhnimi otroki. Drži preverjeno: Dolgo smo mislili, da so ljudje dobri do nas, ker potujemo kot družina z majhnimi otroki. Da pogled na majhnega otroka vzbuja sočutje in da iz tega izvira dobrota ljudi, ki jih na potovanjih srečujemo. Preprosto iz nehotenja odraslega človeka, da bi prizadel otroka. Seveda ni izključeno, da se nam na potovanju kaj ne pripeti. A pri tehtanju morebitnih tveganj, ki jih prinašajo potovanja, se vprašajte, kaj je nevarneje: “Oditi na potovanje in tako tvegati, da se nam kaj zgodi ali ostati doma in tvegati, da se nam ne zgodi nič?”
Najbrž najpomembnejši razlog za potovanje z majhnimi otroki pa je preživljanje kakovostnega družinskega časa. Kadar potujemo smo nenehno skupaj, ni nam treba na delo, v šolo in po opravkih, smo svobodni. In ravno svoboda, ta skoraj popolna prostost od stvari in ljudi, ki nam doma kradejo čas, daje največji smisel potovanju.
Za vse, ki še vedno niso prepričani, da je potovati z majhnim otrokom nekaj resnično čudovitega, tako za starše, kot otroke, navajam naše misli , ki smo jih zapisali, preden smo se odpravili na enoletno potovanje:
Sara je stara deset let, Maša bo kmalu šest. Sara je navajena potovanj od malih nog, Maša že od plenic. Nisva želela počakati, da otroci zrastejo, da bi nam bilo potem lažje potovati in da si bodo šele ko bodo večji, kaj zapomnili, kot nekateri mislijo.
Starši otroke silimo v stil življenja, ki odgovarja nam. Včasih se zdi to krivično, vendar upava, da bodo najini otroci imeli v življenju zaradi tega več prednosti kot težav. Poleg tega, da bosta videli različnost sveta in ljudi, se bosta tudi naučili preživeti in znajti se v raznovrstnih nepredvidljivih situacijah.
Otroci ne komplicirajo, to počnemo starši. Tudi večji otroci hitro spoznajo čar tega, da je družina skupaj vsak dan, ves dan in vse počne skupaj, vsi si med seboj pomagajo in se počutijo bolj povezani kot doma. Je družina in je svet. Je družina, ki se znajde v tem svetu. In to je preprosto, lažje kot doma, kjer je služba in šola in kuhanje in pospravljanje …
Tako je na potovanjih z malčki: