Načrtovanje potovanja po Evropi

Med brskanjem po arhivu sem našel neke zelo stare datoteke. Stare celih trinajst let in to zapečene na CD-ju. Našel sem namreč načrt našega drugega potovanja po Evropi. Takrat smo se triletna Sara in midva, rosno mlada starša, z avtom zapeljali od doma, vse do severa Škotske in nazaj. Z Meganom in več kot dvajset let starim družinskim platnenim šotorom Induplati. Tega sem v tridesetih dneh, koliko je trajala naša pot, postavil (in razstavil) 12 krat. Krasna pustolovščina!

V tistih časih sem potovanja še podrobno načrtoval. Ne le načrtoval, še na potovanju samem sem sproti beležil prevožene razdalje in ostale podrobnosti. Res pa je, da je bilo takrat potovati po Evropi drugače, kot danes. Na vsak prestop meje je bilo potrebno čakati in pokazati potni list. Po vstopu v vsako državo je bilo treba zamenjati denar. Skratka, malce več načrtovanja je bilo potrebnega, kot danes. Kar je ostalo nespremenjeno do danes, je to, da realizirana pot nikoli ni enaka načrtovani. Razen seveda za tiste, ki se načrta držijo kot pijan plota in se ne pustijo zmesti nobeni (dobri ali slabi) okoliščini, ki jih doleti na poti. Vsekakor pa drži, da je potovanje, na katerem nameravaš obiskati Disneyland v Parizu, muzej voščenih lutk v Londonu, Stonehenge, Loch Ness, Mount Blanc in še mnogo več, do neke mere treba načrtovati.

Takšni sta bili naša predvidena in realizirana pot od Slovenske Bistrice do Strasbourga, Londona, Edinburga, Glasgowa, Pariza in čez Alpe do italijanskega primorja:

Datum Predvidena pot Realizirana pot Razdalja
29.jun Maribor – Fussen – Strasbourg Maribor – Fussen – Strasbourg 1000
30.jun Strasbourg – Reims – Calais Strasbourg – Reims – Calais – London 800
1.jul Calais – London London 0
2.jul London London 0
3.jul London London 0
4.jul London London – Brighton – Stonehenge – Stradford 460
5.jul London – Brihgton – Avebury Stradford – Warwick – York 270
6.jul Avebury – York York – Gretna – New Lanark – Edinburgh 410
7.jul York – Gretna Edinburgh 0
8.jul Gretna – New Lanark – Edinburgh Edinburgh 0
9.jul Edinburgh Edinburgh 0
10.jul Edinburgh Edinburgh – Killiecrankie – Loch Ness – Morvich 360
11.jul Edinburgh Morvich – Skye – Fort William 325
12.jul Edinburgh – Dundee – Perth – Killiecrankie Fort William – Inveraray – Glasgow 265
13.jul Killiecrankie – Loch Ness – Fort William Glasgow 0
14.jul Oban – Glasgow Glasgow – Paris 1141
15.jul Glasgow Paris 0
16.jul Glasgow Paris 0
17.jul Glasgow – ta dan je rezerva Paris 0
18.jul Glasgow – Francija – Paris (1200 km) [1] Paris – Disneyland 89
19.jul Paris Paris – Versailles – Vizille (Grenoble) 666
20.jul Paris Vizille – Rosapineta 660
21.jul Paris Rosapineta 0
22.jul Paris – La Fayete (Mt. Blanc) Rosapineta 0
23.jul La Fayete – Venice Rosapineta 0
24.jul Venice Rosapineta 0
25.jul Venice Rosapineta – Venice 243
26.jul Venice Rosapineta 0
27.jul Venice Rosapineta – Maribor 430
28.jul Venice – Maribor 7119 km

Našel sem celo zemljevid načrtovane poti, lep zalogaj, ni kaj. autoroute

Vesel sem, da sem našel te datoteke in se tako spomnil, kako preprosto, čudovito in nagrajujoče je potovati z majhnimi otroki in avtomobilom. Pa če načrtujemo ali ne, glavno, da se gre!

 

Popotnikom uporabna tehnologija

V zadnjih objavah sem pisal čez tehnologijo in napredek, kot da za popotnike ne prinašata ničesar dobrega. Kar seveda ne drži. Marsikateri novodobni izum, ki si ga še pred desetimi leti na potovanjih nismo znali predstavljati, nam je lahko v pomoč. No, v pomoč nam je, kadar ga uporabimo za izboljšanje popotniške izkušnje. Če pa, na primer, prvič odpotujemo na Kitajsko in tam namesto jedilnih paličic v rokah držimo pretežno telefon, …. potem smo pač novodobni popotniki.

Za potovanje, razen časa in denarja (ter morda kančka poguma), ne potrebujemo veliko. Nekaj oblačil, nahrbtnik in vodnika – knjigo, v kateri o destinaciji, kamor se odpravljamo, piše vse, kar bi povprečnega backpackerja utegnilo zanimati. Če bi na ta minimalističen seznam popotniške opreme lahko dodali le še eno samcato stvar, kaj bi to bilo?

Odgovor je za večino preprost, telefon! Kajpada. Saj brez telefona, ne gremo nikamor, kaj šele na potovanje. Najbrž pa na potovanje telefona ne vzamemo zaradi telefoniranja. Razen morda tisti, ki morajo biti dosegljivi na poziv tudi na trekingu po Himalaji. Telefon vzamemo s seboj zaradi vseh drugih uporabnosti, ki se skrivajo v tej majhni napravici. Fotoaparat, pregledovalnik in urejevalnik fotografij, predvajalnik glasbe, snemalnik zvokov in video posnetkov, beležka, štoparica, kompas, navigator, zemljevid, knjiga, vodnik in še bi lahko našteval. Prav nemogoče si je predstavljati, koliko popotniške krame, ki je nekoč zasedala zajeten del prtljage, je nadomestila naprava, ki jo nosimo na dlani. Seveda fotografi zaprisegajo na fotoaparate, pisarji na papirnate beležke in nekateri na papirne knjige. A telefon je univerzalna naprava, ki povprečnemu in nezahtevnemu popotniku prihrani marsikateri kilogram prtljage, skrb zanjo in še kaj. Le nekaj kompromisov je treba skleniti in gre.

Zraven prej omenjene, »klasične« popotniške opreme, lahko pametni telefon ponudi še veliko več. Še posebej, kadar je povezan v internet. Saj vsi vemo, kaj lahko z njim počnemo, zato nima smisla naštevati. Le malce je treba pobrskati po policah spletnih trgovin in poiskati aplikacijo, ki nam bo olajšala to ali ono opravilo na potovanju. Od načrtovanja poti, pisanja dnevnika, iskanja hotelov, znamenitosti, beleženja porabe denarja, letalskih vozovnic, albuma s popotniškimi fotografijami in tako naprej. Pri tem pa je najbolje to, da za vsako od teh opravil ne potrebujemo posebne aplikacije, ampak lahko uporabimo le eno, univerzalno.

Od vseh aplikacij, ki sem jih preizkusil in uporabil, mi je v oči padla predvsem ena, ki je plod slovenskega znanja, Triprider. Aplikacija, ki je na voljo le za iOS, torej iPhone in iPad, na enem mestu nudi vse, kar sem prej omenjal. Več podrobnosti na spletni strani aplikacije Triprider.com. Najlepše pri njej je to, da deluje trudi brez interneta. Še lepše od tega pa je, da lahko aplikacijo, kljub temu, da je plačljiva, »zrihtam« brezplačno! Seveda ne vsem, temveč le prvim sedmim, ki boste pisali na info@brackotinapotovanju.si.

Tako je torej s tehnologijo na potovanjih. Če jo znamo preudarno uporabljati, nam lahko potovanje olajša in celo obogati. Če pa z uporabo tehnologije pretiravamo, pa se nam lahko hitro pripeti, da se bolj kot z deželo, po kateri na potovanju vandramo, ukvarjamo z rečmi, ki bi jih lahko počeli tudi doma.

Zemljevid obiskanih krajev

Na zemljevidu krajev, ki smo jih obiskali na naših potovanjih, je označenih 219 lokacij. Da smo kraj obiskali, za nas pomeni, da smo se v njem ustavili in si ogledali, kar se nam je zdelo zanimivo. Ponekod smo se zadržali več dni, nekje pa morda le en dan. Kraji, v katerih smo sicer pristali, nismo pa zapustili letališča, kot npr. Miami, Daka, Dubaj, Riad, niso na zemljevidu. Prav tako na zemljevidu niso kraji iz naše bližnje okolice, iz Slovenije in Hrvaške. Zato je število obiskanih krajev le približno. Tudi, če bi ga hotel natančno določiti, ga ne bi mogel. Sploh pa za predstavo o krajih, ki smo jih obiskali, ni pomembna številka, ampak zemljevid.

Zemljevid nazorno prikazuje, v katere predele sveta se najraje odpravimo in katerih delov sveta se izogibamo. Zaradi bližine, priročnosti in preprostosti potovanj ima največ bucik Evropa. Tej sledi naša kulturno-etnično najbolj priljubljena celina, Azija. Na tretjem mestu pa temperamentna Latinska Amerika. Izven teh področij smo obiskali le še Avstralijo, nekaj mest v severni Ameriki in Maroku.

Prostora za sejanje bucik je resda še ogromno, a ne nameravamo jih zapičiti v vse predele sveta zgolj zato, da bi zapolnili vrzeli na zemljevidu. Predvsem tiste ogromne predele na severu Kanade, Rusije in Grenlandijo, dvomim, da bomo kdaj obiskali. Tudi za Bližnji vzhod se mi zdi, da bo ostal prazen. A bolj kot to, kam ne bomo odpotovali, je najbrž zanimivo to, kam bomo. A kaj, ko še sami ne vemo. Seveda imamo želje, a so še preveč nedosegljive, da bi jim lahko rekli načrti. V tem trenutku so zgolj upi. Upi, da nam uspe zapičiti nekaj bucik v črno celino, neodkrite in prostrane dežele južno od Rusije in morda celo ZDA. Tihomorskih in podobnih eksotičnih otokov raje ne omenjam. Sploh pa se mi zdi, da so ti namenjeni in prilagojeni petičnežem, kamor nekako ne sodimo.

Še zemljevid obiskanih držav za malce drugačno perspektivo:


Kam nas bo v prihodnje vodil Wanderlust, ne vemo. Morda pa v kratkem zapičimo novo buciko ali pordečimo novo državo, kdo bi vedel…

Dobrodelna akcija PUNČKA ZA PUNČKE

Razlogov, zaradi katerih je vredno potovati, je bolj ali manj toliko, kot razlogov proti potovanjem. A zato, ker razloge proti iščemo le takrat, kadar za uresničitev nekega namena nismo dovolj motivirani oziroma resni, se z njimi tukaj ne ukvarjamo, saj smo za potovanja vedno dovolj motivirani. A biti motiviran za nekaj, kar prinaša neposredne užitke in trajne spomine, je seveda preprosto. Povsem drugače je, kadar iščemo motivacijo, da se lotimo nečesa, od česar nimamo neposrednih užitkov. Kaj šele motivacija, da naredimo nekaj za nekoga drugega in to ne zaradi tega, ker to moramo, temveč zaradi tega, ker si to želimo. Če k temu dodamo še ključno dejstvo, da nam je ta nekdo neznan in da je povrhu tega zelo daleč od nas, je povsem jasno, da je motivacijo za kakršnokoli dejanje, s katerim bi mu stopili naproti, sila težko najti.

Na vsakem potovanju izven Evrope srečujemo ljudi, ki so potrebni pomoči. Seveda ljudi, potrebne pomoči, srečujemo tudi doma in pomagati nekomu v naši neposredni bližini je precej bolj prikladno. Za to niti ne potrebujemo motivacije, dovolj je občutek za sočloveka. A revščina ima tisoč obrazov. Če še niste obiskali katere od držav tretjega sveta, ne morete vedeti, kaj pojem revščina pomeni tam. Prizori revščine, ko jih gledamo na zaslonu domačega LCD televizorja, se nas niti približno ne dotaknejo tako, kot če reveže obiščemo.

Tako je tudi pomoč manj privilegiranim ljudem v državah tretjega sveta lahko razlog za potovanje. Bodisi v obliki prostovoljnega dela, obdarovanja z darili ali denarjem, kupovanja spominkov ali česarkoli drugega, s čemer vsaj za trenutek osrečimo ali omogočimo dostojnejše življenje nekomu z roba, ki ga ne poznamo. Na potovanju, ko se znajdeš iz oči v oči z revščino, ni težko pomagati. Precej težje je iz udobnega stanovanja v Sloveniji pomagati revežu tam nekje bogu za hrbtom tisoče kilometrov daleč. To ve vsak, ki se je že vprašal, kolikšen delež pomoči, ki jo preko posrednikov namenimo pomoči potrebnim, dejansko pride do njih.

Tokrat v vlogi posrednikov nastopamo mi, saj gre za dobrodelno akcijo, v kateri se na poti od darovalca do obdarjenca ne izgubi niti en sam cent:

PUNČKA ZA PUNČKE
Dobrodelna akcija je preprosta: zbiramo igrače – punčke (velikosti Barbik), s katero se vaši otroci/vnuki/prijatelji/znanci več ne kratkočasijo in je ne potrebujejo, zato vas vabimo, da z njo osrečite manj privilegirano deklico v šoli Piali Ashar Alo v Kolkati v Indiji.

Punčko pošljite na spodnji naslov, mi bomo pa poskrbeli, da pride do deklice, ki ji je namenjena.
Davor Bračko
Zgornja Bistrica 78
2310 Slovenska Bistrica

Vse, kar ni dano, je zgubljeno. (indijski pregovor)

puncka

Kam potovati v letu 2015

Dolga zima je končno za nami. Prišla je pomlad, čas, ko nas najbolj razganja in smo najbolj polni energije in načrtov za leto, ki je pred nami. Marsikateri resni popotnik ima prvo letošnje potovanje že za seboj, nekateri pa o potovanju niso začeli še niti razmišljati. Potemtakem tudi mi nismo resni popotniki, res pa je, da o potovanjih že razmišljamo. Jasno, mi o potovanjih veliko razmišljamo. Pravzaprav imamo za letos izdelanih že nekaj načrtov in kupljenih letalskih vozovnic, a ni še čas, da bi o tem govorili, saj se lahko še marsikaj spremeni. Dolgo leto je pred nami.

Mi torej načrte za letos že imamo, kaj pa vi?

Če morda kdo še ni naredil načrtov za letošnji oddih ali potovanje, mu bo morda v pomoč nekaj idej o najbolj privlačnih destinacijah v letu 2015. O norih idejah za potovanja oz. pustolovske dogodivščine sem že pisal, zato tokrat o bolj realnih ciljih. O privlačnih destinacijah, takšnih, ki jih priporočamo drugim, da bi jih obiskali in takšnih, ki bi si jih mi želeli obiskati, sem že večkrat pisal. A najbrž ni odveč o lepi deželi, katere obisk bi nas obogatil, pisati večkrat.

Začel bom kar z najbolj ljubljeno in osovraženo ter grajano in hvaljeno sosedo, Hrvaško. O najdostopnejši destinaciji slovenskih dopustnikov je menda toliko mnenj, kot ljudi, ki jo obiščejo. Vsake oči imajo svojega malarja, zaradi česar ima vsak svoje mnenje o isti deželi. Eni dobro, drugi slabo.

Komu verjeti? Nikomur, prepričajte se sami!

O mamljivih popotniških destinacijah sem pisal že v preteklih letih. Ti predlogi večinoma še niso zastarali, nekateri so celo bolj mamljivi, kot so bili takrat. Na primer Grčija in Tajska. Ali pa Vietnam in Nepal. Tudi dežele, ki so bile aktualne leta 2013, so aktualne še danes.

Seveda imajo o najprimernejših destinacijah v letu 2015 veliko za povedati tudi drugi, kot npr. World of Wanderlust, New York Times in Lonely Planet.

A ne priporočajo le eksotičnih destinacij (čeprav je vsaka dežela na nekoga eksotična), temveč tudi nam bližnje in dostopne dežele, kot Srbija, Bosna in Hercegovina in Italija. Seveda so tudi dežele, ki se jih v tem letu ne izplača obiskati. Najbolj očiten primer so ZDA, ki so zaradi neugodnega razmerja med dolarjem in evrom, sedaj predrage.

Popotniške zmožnosti, želje in okusi so različni. Tako so tudi dežele, ki jih je v letu 2015 vredno obiskati, različne. Zraven tega jih je preveč, da bi jih bilo mogoče kar tako našteti. Vsakdo si mora cilj poiskati sam. A ne pozabite, če dežela, kamor nameravate potovati, v vas ne prebudi reisefieberja, ponovno preberite zgornje predloge in izberite tistega, ob katerem vam bo poskočilo srce.

2010-Avstralija_047

Nora doživetja v 2015

V zadnji objavi v lanskem letu sem pisal o tem, kaj pričakujemo od novega leta in omenil nekaj destinacij, kamor si morda želimo potovati. A tokrat pustimo naše želje, cilje in možnosti ter poglejmo, kaj nam za to leto na področju potovanj svetujejo drugi. Predlogov je seveda nešteto, saj so namenjeni različnim ljudem, ki različno dojemamo to, kaj je za nas potovanje, pustolovščina ali izlet. Načrtovanje “klasičnega” dopusta bolj ali manj obvladujemo vsi in ker svet postaja vsako leto manjši in ker je na voljo kar nekaj neverjetno zanimivih in nenavadnih predlogov za potovanja, sem se v ta namen izbral le tiste, ki se mi zdijo najbolj nagrajujoči. V smislu, da nas potovanje čim bolj obogati s čemerkoli že, kar pač od njega pričakujemo. Bodisi je to sreča, zadovoljstvo, uspeh, pogum, spoznanje, odklop od vsakdana ali kaj drugega.

Peš po kraljevi poti Caminito del Rey, Španija. Gre za eno najbolj vrtoglavih pešpoti v Evropi, ki se, potem, ko je bila dolga leta zaradi nevarnosti zaprta, letos ponovno odpira. Izvrstna priložnost za vse, ki si zaradi strahu pred višino ali morda zaradi česar drugega, ne upajo v gore. (Čeprav je ta pot na nekaterih mestih bolj izpostavljena, kot povprečne planinske poti pri nas.) Nekaj fotografij in video za pokušino: http://expertvagabond.com/caminito-del-rey/

Z avtomobilom po Islandiji, otoški državici, posejani z naravnimi znamenitostmi, ki jim ni para. Ognjeniki, gejzirji, slapovi, severni sij itd. Če si ne upate sami, se lahko priključite kateri od skupinskih potovanj, ki jih organizirajo slovenska agencije.

Haiti, dežela orkanov, potresov in poplav. Karibi, kjer je zraven turkiznega morja zagotovljen tudi kulturni šok. Ne le zaradi Vuduja, črne magije, ampak zaradi tega, ko smo priča prizorom, kjer vidimo, koliko več truda in časa morajo ljudje ponekod vložiti v golo preživetje.

Združeni arabski emirati. (Možnost) streznitve za tiste, ki mislijo, da je bogastvo v denarju, ne kje drugje. Najvišji hotel, najhitrejši rollercoaster, 64 kilogramov težek zlat prstan, največji šoping center na svetu s 65 milijoni obiskovalcev letno, največji umetni otok, največja knjiga, največji ognjemet in še marsikaj največjega in najhitrejšega na vsem svetu. Skratka, same uporabne stvari, ki jih je mogoče kupiti za precej denarja.

Arktično križarjenje po norveških fjordih. Tako poleti, ko sonce (skoraj) ne zaide, kot pozimi, ko sonce ne vzide, je norveška obala (ob lepem vremenu) nekaj resnično izjemnega. Še bolj neverjetna pa je cena, saj je mogoče enotedensko križarjenje dobiti že za 600 evrov. Izvrstna priložnost, da skupaj z nekom preživite ves teden v 5 kvadratnih metrov veliki kabini. Več na http://www.hurtigruten.com/en/.

Zapuščeni kraji po svetu. Za vse, ki želijo videti, kakšen je resnični postapokaliptičen svet: http://www.dirjournal.com/info/abandoned-places-in-the-world/.

27 nadrealističnih krajev, kjer boste mislili, da ste se znašli na drugem planetu: http://www.buzzfeed.com/ariellecalderon/surreal-places-to-visit-before-you-die.

Da pa niso vsi predlogi nametani kar tako čez palec, dodajam še seznam 25 najbolj priljubljenih popotniških destinacij v letu 2015: http://www.bootsnall.com/articles/15-01/top-25-destinations-indie-travelers-2015.html

V izbor nisem vključil krajev, ki smo jih mi že obiskali, tako, da je povsem mogoče, da tudi sami iz tega seznama dobimo kakšno idejo. Seveda pa je tudi v naši neposredni bližini ali vsaj bližnji okolici mogoče najti kraje, ki ponujajo izjemno nagrajujoča doživetja. A prav zato, ker je te relativno preprosto najti, sem izbral takšne bolj eksotične. Seveda pa marsikatero neprecenljivo izkušnjo, ki nam obogati življenje, doživimo doma. Ampak tega, kar nam dajejo potovanja v eksotične dežele, doma in v bližnji okolici niti približno ne moremo doživeti. Res pa je, da najsi se še tako trudimo in dirjamo po svetu in se predajamo neverjetnim pustolovščinam in spoznavamo najbolj odročne kotičke sveta, vsega, kar je na tem svetu, ne moremo doživeti. Lahko pa veliko…

Nova preobleka

Spletna stran https://brackotinapotovanju.si/ stopa v leto 2015 v novi preobleki. Letos bo dopolnila šest let, torej je že skrajni čas za posodobitev. Tematika in vsebine seveda ostajajo enake, a v teh letih so se tehnologije in način spremljanja spletnih vsebin dodobra spremenile. Nova obleka je predvsem poenostavljena in prilagojena za branje na velikih zaslonih računalnikov, kot tudi na majhnih zaslonih mobilnih naprav. Zraven tega je večji poudarek na fotografijah, ki se prilagajajo velikosti zaslona.

Upamo, da vam bo všeč.

p.s.: Najbrž sem pri posodobitvi kaj pozabil oz. spregledal. To bom skušal dopolniti v prihodnjih tednih.

Novoletne zaobljube

Ob koncu leta je čas, da se spomnimo vsega, kar smo doživeli v minulem letu (o čemer sem pisal nazadnje) in pomislimo na to, kar pričakujemo od novega leta. Pravzaprav to, kar pričakujemo od nas samih. Novo leto samo po sebi namreč ne prinaša ničesar, zato lahko v resnici pričakujemo le tisto, za kar se bomo sami potrudili. Razen seveda, če od novega leta pričakujemo sneg ali kaj podobnega, na kar nimamo vpliva in se nam za to ni treba truditi. Tako novoletne zaobljube, katerih rezultati niso posledica našega angažiranja, najbrž nimajo smisla. Vsakdo, ki je kdaj samemu sebi dal novoletno zaobljubo in jo uspešno izpeljal do cilja ve, da je za izpolnitev obljube bolj ali manj zaslužen sam. Seveda pa lahko pride do nepredvidenih dogodkov, ki nam prekrižajo načrte. A tako pač je z načrtovanjem prihodnosti in pričakovanji. Woody Allen je menda tisti, ki je dejal: »Če želiš nasmejati boga, mu zaupaj svoje načrte!« O čemer je pisala tudi Sabrina pred natanko petimi leti, ko smo bili prvič v Indiji.

Mi novoletnih zaobljub nimamo. No, vsaj jaz ne vem, da bi jih kdo v naši hiši imel. Kaj pa naša pričakovanja v novem letu? Teh imamo najbrž veliko. Vsak svojih. Zato se bom raje osredotočil na to, kar v novem letu pričakujemo na popotniškem področju. Po drugi strani pa, zakaj bi pisal o nečem tako nedoločljivem, kot so naši popotniški načrti. V resnici se nam ne sanja, kam in kako bomo s potovanji v novem letu, saj je preprosto preveč dejavnikov, ki vplivajo na to. Imamo sicer nekaj želja in ciljev, ki jih želimo uresničiti v prihodnjem letu, a se bojim, da so preveč ohlapni, da bi jih imenoval pričakovanja. Lahko rečem, da si želim v Afriko, konkretneje, v Namibijo, o katerim sem pred nedavnim slišal toliko lepega. Ena bi v Indijo, druga v Ameriko. Zraven tega eno potovanje dolgujem Sari. A to niso popotniška pričakovanja, le zamisli, ideje, želje (o tem, kako gledam na pričakovanja, želje in cilje sem podrobneje že pisal), kar pa ni dovolj, da bi iz tega nastale novoletne zaobljube.

Zatorej naj naša pričakovanja o potovanjih v novem letu, zaenkrat ostanejo tam, kjer so, zavita v meglo.

V novem letu vam želimo, da uspešno dosežete vse novoletne zaobljube, ki si jih boste zastavili. Ob tem vam želimo tudi poguma, potrebnega za sprejetje odločitve o sanjskem potovanju, ki si ga že dolgo želite. Srečno 2015!

novoleto

Potovanje po Mehiki

Odločitev o potovanju v Mehiko sva s Sabrino sprejela enkrat poleti, ko so se pojavile ugodne cene letalskih vozovnic. Glede na to, da sva tako nameravala izpeljati še eno veliko potovanje v letošnjem letu, nama ni bilo treba kaj veliko razmišljati in se odločati. Vozovnice sva kupila že nekaj ur zatem, ko se je o njih na spletu pojavila novica. Dogovoriti sva se morala le še z deklicama, ki pa sta na vprašanje: »Ali želita za krompirjeve počitnice v Mehiko?« odgovorili po pričakovanju; ena z navdušenim da, druga z odločilnim ne. To, da Sara ne želi potovati z nami, smo sprejeli in se s tem več ne ukvarjamo. Punca je dovolj velika, da se lahko glede nekaterih zadev odloča sama. Za to, kje in kako bo preživela čas brez nas, pa bomo že poskrbeli.

Torej Mehika, dežela, ki se nam je tako vtisnila v spomin na prvem velikem potovanju, je naša naslednja ne-bližnja destinacija. Sicer smo na prvem potovanju po Mehiki prevozili kakšnih 5.000 kilometrov in se ustavljali v vseh privlačnih krajih, a dobršen del te dežele nam je ostal neodkrit. Takrat smo raziskali vzhodni del, polotok Jukatan, indijanski Čiapas, južno mehiško obalo Pacifika ter del obale ob mehiškem zalivu. Pot sem imel tako lepo prikazano na zemljevidu s fotografijami in komentarji, a je tista spletna stran žal prenehala obstajati in z njo tudi vsi izleti, ki so bili na njej opisani. A nič hudega, fotografije na računalniku in spomini v naših glavah so ostali. Tiste zbledele pa bomo na potovanju, ki je pred nami, obnovili ali jih ustvarili na novo.

Tokrat letimo v prestolnico, nato pa se odpravljamo proti zahodu, na morje. Glede na to, da imamo na razpolago manj časa, kot prvič in da sedaj potujemo počasneje, kot nekoč, nameravamo tokrat prepotovati krajšo pot. Prav radoveden sem, kako se nam bo tokratno »nenačrtovanje« izšlo. Mehika je namreč precej drugačna in bolj razvita od azijskih dežel, ki smo jih obiskali v zadnjih letih. A nič zato, še vedno smo se privadili. Sploh pa smo deželo že obiskali, tako da glede privajanja ne bi smeli imeti večjih težav, saj približno vemo, kaj lahko pričakujemo. Vsaj, kar se tiče prenočevanje, prevažanja in prehranjevanja, kar nam, kot sem omenil že večkrat, na potovanjih vzame največ časa. Vemo tudi to, da nam bo prihod v 21 milijonski Mexico City vzel sapo, saj leži 2.240 metrov nad morjem. Kar se tiče vsega ostalega, pa se bomo pustili presenetiti.

Zeleni šarmi Slovenije

Poletje se je za letos dokončno poslovilo. To pomeni, da smo opravili s poletnimi počitnicami in aktivnostmi, ki zahtevajo sončno toplo vreme (koliko ga je pač letos bilo) in se začeli predajati jesenskih izletom ter morebiti pripravljati na zimo. Popotniških idej je seveda veliko preveč, glede na razpoložljive možnosti, zato je treba dobro premisliti in izlete oz. potovanja skrbno izbrati. Najpreprosteje se je seveda odpraviti nekam po Sloveniji, ki kljub majhnosti ponuja toliko lepot, da jih je ob primernem doziranju dovolj za vse življenje. Treba je le odložiti daljinca, se obuti in iti ven ali zaviti z avtoceste in se zapeljati po kakšni lokalni poti. Za to ni treba po novo športno opremo, treba si je le vzeti čas.

Zraven tega so izleti po Sloveniji najcenejša oblika potovanj. A le za nas, ki imamo to srečo, da tukaj živimo. Za celodnevni izlet po čudoviti in brezplačni naravi, ki nas obkroža, ne potrebujemo ničesar drugega kot nekaj evrov za pot, da se pripeljemo do izhodišča. Stroške s hrano in oblačili pa imamo tako ali tako tudi, če ostanemo doma. Pomislite, koliko več morajo za potepanje po Sloveniji plačati tujci. Ti morajo zraven tega plačati še pot, prenočevanje, če pridejo za več dni, vodenje in še kaj. Pa ne mislite, da pridejo zato, ker je Slovenija zanje poceni. Bi verjeli, če zapišem, da tuje agencije prodajajo 9 dnevno potovanje po Sloveniji za 7.000 ameriških dolarjev? Pa je res! Obisk Bleda, Ljubljane, Postojne, izlet po logarski dolini, rafting na Soči in še nekaj malenkosti, stane od 5.500 EUR na osebo naprej. Seveda to prodajajo kot pravljično destinacijo Awarded one of National Geographic’s 2014 Tours Of A Lifetime, this eco-friendly, culturally rich and appetizing adventure is the stuff that legends is made of.”

Sedaj verjamete, da živimo v pravljični deželi? “Blessed with an abundance of old world charm, alpine paradises, castles straight from storybooks, villages locked in time and a pastoral countryside so perfect it doesn’t seem real, this private guided journey through one of Europe’s best kept secret, Slovenia, packs quite a punch for anyone after eco-friendly adventures, wide open spaces and food fresh from the farm.

A pustimo pravljice, prodajne slogane in turizem za bogataše. Dejstvo je, da lahko vsak kraj v Sloveniji obiščemo na enodnevnem izletu, kar je precej enostavneje in ceneje, kot tisti, ki v Slovenijo pridejo od daleč. To sicer ni primerljivo, a vendar bi bilo lepo, če bi se lepot, ki nam jih ponuja Moja dežela, bolj zavedali in jih tudi obiskovali. Vse, kar je treba storiti, je izrabiti priložnost, ki sem nam ponuja pred vrati in se podati na izlet.

Zbudil sem se zjutraj in našel svet na pragu. (Loesje)