Category: Ostalo

Prejšnjo nedeljo sem pisal o tem, kako najti poceni letalske vozovnice. Tokrat nekaj o tem, kako na potovanjih znižati stroške prenočevanja.

Cene bivanja v hotelih, avtokampih, hostlih ipd. se višajo. A ne le zato, ker gredo gor cene storitev, ampak tudi zato, ker gredo gor naši otroci. Še ne tako dolgo nazaj za najini deklici v hotelih ni bilo treba plačevati, danes pa sta že tako veliki, da le še zelo redko najdemo hotel, v katerem nam za njiju ni treba plačati. (Še en dober razlog za to, da je treba potovati, ko so otroci še majhni!) Če potujete brez otrok, pa se s tem tako ali tako ni treba ubadati. Morda ni odveč omeniti, da je, kar se tiče cen in razpoložljivosti namestitev, optimalno število ljudi, ki potujejo skupaj (in spijo v isti sobi) dva do tri. V nekaterih državah ima večina hotelov celo samo dvoposteljne sobe in vse, kar ne sodi v to kategorijo, je precej dražje ali pa sploh ne obstaja. V eksotičnih deželah se je mogoče na recepciji dogovoriti za kakšen popust za otroka, dodatno posteljo, ali da nas več spi v eni postelji. Medtem ko v razvitejših deželah barantanja in dogovarjanja mimo hotelskih pravil takorekoč ni. Glede tega so prava meka ZDA, saj lahko tam otroci do 16. leta brezplačno spijo s starši (takšna je naša izkušnja). Tega, da so tam postelje velike in mehke, zajtrki pa obilni in slastni, menda ni treba posebej omenjati.

Kar se tiče iskanja najugodnejše namestitve, je težko svetovati, saj ima vsakdo svoje pojmovanje hotelskih standardov. Zato bom skušal ta del opisati čim bolj univerzalno. Mi hotele izbiramo na dva načina; vnaprej preko interneta ali pa šele na mestu. Hotel rezerviramo vnaprej, kadar potujemo v kraje, kjer so cene nočitev visoke, saj je praviloma mogoče dobiti ugodnejše cene preko interneta. Tudi v času festivalov, praznikov in drugih množičnih dogodkov si je priporočljivo hotel rezervirati vnaprej. Rezerviranje hotelov preko interneta ima le eno pomanjkljivost – kupujemo mačka v žaklju, saj ne vemo, kakšen je hotel v resnici. Fotografije hotela na internetnih straneh skorajda nikoli ne odražajo resničnega stanja! Tudi mnenja gostov je treba jemati z zadržkom. Na zadnjem potovanju sem na primer rezerviral hotel, ki je bil dobro ocenjen, tudi sobe so bile videti privlačno na fotografijah; ko pa smo prišli tja in nas je receptor peljal v neko kletno sobo, smo bili zgroženi. Pa še ostati smo morali tam, saj smo sobo plačali vnaprej! Tako pač je pri nakupovanju preko interneta, treba je računati na to, da ne boste vedno dobili tega, kar pričakujete.

Način, ko hotel izberemo šele, ko ga vidimo, precej raje uporabljamo. V tem primeru se iskanja hotela lotimo šele, ko prispemo v kraj, kjer nameravamo prenočiti. Nam se to zdi nekaj samoumevnega, a glede na vprašanja, ki jih dobivamo, vemo, da je to za marsikoga nenavadno. Zato poudarjam še enkrat, še nikoli se nam ni zgodilo, da ne bi dobili sobe! V najslabšem primeru smo morali plačati malce več ali izbrati hotel, ki ni bil povsem po našem okusu. To se seveda dogaja, a ne dovolj pogosto, da bi zaradi tega hotele raje rezervirali vnaprej preko interneta. Ob tem velja omeniti, da veliko dobrih hotelov sploh ni na internetu. Gre za lokalne hotele, ki velikokrat nudijo občutek domačnosti, ki ga turistom namenjeni hoteli več nimajo. Praviloma ti hoteli nudijo več za svoj denar.

Ponekod, preden prispemo v kraj, kjer bomo iskali hotel, s Sabrino pogledava v kakšen vodnik in si označiva nekaj hotelov, ki se nama zdijo privlačni. Nato se od hotela do hotela sprehodimo (ali najamemo lokalni prevoz), in izberemo najustreznejšega. Glede hotelov, priporočenih v vodnikih, je treba opozoriti na to, da so ti hoteli pogosto izgubili na čaru, ki so ga imeli v času nastajanja vodnika. Kar je seveda razumljivo. Bolj moti to, kadar so ti hoteli zbirališča tujih popotnikov, da imaš ob bivanju v takšnem hotelu občutek, da si v nekakšni mednarodni komuni, kot pa v eksotični deželi. Res pa je to stvar okusa, zato tega v kontekstu iskanja poceni hotelov nima smisla omenjati.

Stroške za prenočevanje je mogoče znižati tudi z nočnimi vožnjami z avtobusi, vlaki ipd. S tem imamo precej dobre izkušnje; zvečer sedeš na avtobus, zaspiš in ko se zjutraj zbudiš, si prepotoval stotine kilometrov (če le ne pride do cestne zapore, plazu, nesreče, okvare ali česa podobnega). Seveda je zaželeno, da je dežela, po kateri potujete, varna za nočna potovanja in prevozno sredstvo udobno. Argentina, Čile, Indija, Kitajska, Tajska, Peru, Vietnam itd. so dežele, kjer smo brez težav potovali ponoči in tako spali zastonj.

Za online rezervacije hotelov uporabljamo te strani:
http://www.booking.com/
http://www.agoda.com/
http://www.hotels.com/
S stranjo https://www.airbnb.com/ nimamo izkušenj, baje pa je preko nje mogoče najeti sobe širom sveta.

To so načini, ki jih za prenočevanje na potovanjih uporabljamo mi. Ne vemo, če so najboljši, najcenejši, najustreznejši, vemo le, da odgovarjajo nam. Z drugimi načini prenočevanja (zagotovo jih je veliko) na potovanjih zaenkrat nimamo izkušenj.

Pozabil sem omeniti mladinske hotele – Youth hostle. Teh zadnja leta ne uporabljamo, saj so, kadar v skupini potuje več ljudi skupaj, praviloma dražji, kot hotelske sobe.

V zadnjem času sem pisal o tem kam potovati, zakaj potovati, kako potovati in o tem, koliko potovanja stanejo. Tokrat nekaj o tem, kako poceni potovati. Ne o tem, kako priti do denarja za potovanja (če ima kdo odgovor na to vprašanje, se priporočam), temveč o tem, kako je mogoče potovati, da doživimo čim več in ob tem porabimo čim manj denarja. Torej potem, ko se že odločimo, da bomo potovali, kako vse skupaj speljati, da ob tem ne obubožamo. Jasno ob predpostavki, da imamo dovolj denarja, da si potovanje lahko privoščimo. O tem, koliko denarja potrebujete za potovanje, sem pisal nazadnje.

Prva stvar, ki jo je treba povedati je, da je (po naših izkušnjah) najceneje potovati v lastni režiji. Morda je v nekaterih primerih za kakšno storitev dobiti ugodnejšo ceno preko agencije ali popotniškega kluba, ampak mi je v zadnjih 12 letih še nismo našli. Vsa naša potovanja smo opravili v naši režiji. V nadaljevanju torej o tem, kako najceneje potovati v lastni režiji.

Izhodišče naj bodo eksotična potovanja in potovanja v daljne dežele, tja, kamor vleče bolj radovedne.

Glavnino stroškov, s katerimi se srečamo na potovanjih, predstavljajo stroški prevoza, namestitve in hrane. Začnimo s prevozom. Najbolje kar na najbolj uporabni slovenski spletni strani za popotnike, kar jih poznam. Upravitelji spletne strani dnevno ažurirajo vsebino in nas obveščajo o neverjetno ugodnih cenah letalskih vozovnic. Nas so letos že dvakrat opozorili na tako poceni letalske vozovnice, da smo jih morali kupiti. Če iščete letalske vozovnice, je njihova stran vsekakor vredna obiska. Na njej najdete ponudbe, kot na primer let v ZDA iz Ljubljane za 355EUR, Indija iz Milana, ali Južna Amerika za 300 EUR, in to za povratne vozovnice s taksami! Seveda morate biti dovolj fleksibilni, saj te cene veljajo le ob določenih dnevih. Tako je mogoče, če ste se pripravljeni prilagoditi, leteti za pol cene redne letalske vozovnice. Glede na to, da je strošek letalskega prevoza velikokrat največji strošek potovanja, se vsekakor izplača potruditi in poiskati najcenejše vozovnice.

Če vas skrbi kakovost letalske družbe, s katero letite, preverite tukaj. S tem, da nizka cena letalske vozovnice sploh ne pomeni, da gre za slabo letalsko družbo. Mi smo velikokrat najceneje leteli z najboljšimi družbami na svetu, kot so Qatar, Emirates, Etihad, Delta in drugimi. Treba je biti le pozoren na razne akcije, ki jih ponujajo letalske družbe. Predvsem pa je treba biti prilagodljiv, kot sem že omenil. Letalske vozovnice v času praznikov in počitnic so namreč najdražje.

Nasvetov, kako in kje kupiti najugodnejše letalske vozovnice, je na spletu nešteto, zato se v te podrobnosti ne bom spuščal. Omenil bom le nekaj iskalnikov in spletnih strani, ki jih uporabljam jaz, kadar iščem letalske vozovnice:

http://www.fluege.de/ – išče tudi po nekaterih nizkocenovnih letalskih prevoznikih.
http://www.opodo.de/ – nizka provizija in možnost plačila zavarovanja rizika odpovedi.
http://kayak.com/ – omogoča iskanje v večjem razponu dni odhoda in prihoda, nakup ni možen, je pa povezava na strani, kjer je letalske vozovnice mogoče kupiti.
http://matrix.itasoftware.com/ – omogoča iskanje po več odhodnih in prihodnih letališčih v večjem razponu dni odhoda in prihoda, nakup ni možen.
Dobra iskalnika sta še http://www.skyscanner.net/ in http://www.expedia.com/, če pa iščete le nizkocenovne prevoznike, jih najdete tukaj http://www.whichbudget.com/. Slovenske iskalnike uporabim le občasno.

Letalske vozovnice je najlažje plačati s pomočjo kreditne kartice. Če pa imate glede tega zadržke, si lahko letalske vozovnice na omenjenih iskalnikih le poiščete, nato pa podatke o letih posredujete v kakšno od turističnih agencij v Sloveniji. Tam vam bodo sicer za nakup letalskih vozovnic zaračunali provizijo, lahko pa boste plačali preko položnice brez strahu, da vam kdo izmakne številko kreditne kartice. Seveda provizijo zaračunajo tudi spletne strani, s tem, da se višina razlikuje od ene do druge. Je pa provizija praviloma manjša, kot v agenciji, predvsem, kadar kupujete letalske vozovnice za več ljudi hkrati. A to so že finese.

V tem prispevku o sem prišel le do letalskih vozovnic. Več za tiste, ki želijo poceni potovati, prihodnjič.

Krepko smo zakorakali v leto 2013, čeprav tega zaradi dolge zime morda niti ne občutimo. Kmalu se bo treba odločiti, kam na letošnje potovanje, počitnice ali dopust. Seveda, če letos sploh nameravate odpotovati oz. dopustovati in to nekje, kjer še niste bili. Popotniških, dopustniških, počitniških, izletniških in drugih destinacij, primernih za vsak žep, je dovolj tako v neposredni bližini, kot na drugem koncu sveta. Vse kar je treba storiti je, uskladiti želje, potrebe in možnosti ter izbrati temu primerno destinacijo. Verjemite, vedno se nekaj najde, tudi za tiste, ki čutijo pomanjkanje časa in denarja. Kadar mi trpimo za tem sindromom, se odpravimo na kratek izlet na Pohorje, ki nas ne stane nič denarja, vzame pa nam le nekaj uric časa. Povsem dovolj za začasno zadovoljitev popotniškega apetita.

Usklajevanje želja, potreb in možnosti prepuščam vam, tokrat nekaj idej za tiste, ki se letos nameravate odpraviti tja, kjer še niste bili, a še niste povsem prepričani, kam.

Zanimive kotičke vredne obiska, ki jih ponuja Slovenija, tokrat izpuščam, informacije o njih najdete takorekoč na vsakem koraku. Gremo čez mejo, tako kot smo šli tukaj in tukaj.

National geographic za letošnjo pomlad priporoča kar nekaj zanimivih destinacij:
Praznik Holi, Indija. Gre za enega najbolj pisanih festivalov na svetu. Dobesedno, saj gre za festival barv. Pohitite, letos se začne 27. marca.
Praznik tulipanov, Nizozemska. Še en pisani festival, predvsem za ljubitelje cvetja. (Sabrina je ravno včeraj ugotovila, da nam nizozemski tulipani rastejo že šesto leto.)
Mendoza, Argentina. Trgatev meseca marca v menda največji vinorodni dolini na svetu.
Pot vina in oliv, Južna Afrika. Vedno znova me začudi, kako je lahko dežela na koncu Afrike tako sredozemska.

Zanimiv pogled ameriškega CNN na najbolj vroče destinacije Evrope v letu 2013:
Korzika, Francija. Pišejo, da bo francoski otok letos prvič gostil znamenito kolesarsko dirko Tour de France.
Reykjavik, Islandija. Ne verjamem, da je še katera dežela zaradi finančnega zloma postala tako popularna popotniška destinacija.
Istanbul, Turčija. Eno izmed najbolj čarobnih mest na svetu, ki smo ga lani obiskali tudi mi.
Helsinki, Finska. Simpatična severna prestolnica, kjer se poleti nenehno nekaj dogaja.

Glede na razmere je dobrodošel tudi seznam najbolj poceni destinacij v letu 2013, kot jih vidi Lonely Planet:
Najbrž se s tem kdo ne strinja, ampak na seznamu poceni destinacij se je znašla tudi Slovenija. Zanjo pišejo, da je ena izmed najbolj atraktivnih destinacij v Evropi in čudovita kot Švica, le da je manjša in prijaznejša do denarnice. Bravo!
Namibija. Puščave, safari in afriška plemena. Je potrebno kaj več?
Kambodža. Dežela, ki je pritegnila tudi nas. Res pa je, da nam ni uspelo priti skozi s 15$ na dan na osebo, kar kot minimum navaja Lonely Planet. Vsekakor gre za eno izmed najbolj zanimivih in hkrati poceni dežel.
Bolivija. Poceni prevoz, okusna in izdatna ulična hrana in široka paleta naravnih zanimivosti. Popolna južnoameriška destinacija.
Nepal. Še vedno ena izmed najbolj atraktivnih in hkrati poceni dežel na svetu. Čudi me, glede na to, koliko ljubiteljev gora je v Sloveniji, da se jih tako malo odpravi v Nepal. Pa ne recite, da je potovanje drago, saj smo na trekingu okrog Anapurn za hrano in spanje vsi štirje plačali manj kot 30 evrov na dan. Vključno z vodenjem in nosačem!

To je kratek povzetek letošnjih hitov, kot jih vidijo drugi. Izbira je ogromna, za vsakogar se najde nekaj. Treba je le uskladiti saj veste kaj.

Tokrat je izšla tista “prava” knjiga, na papirju. S trdimi platnicami. V barvah.

Na zaslonu je videti tako:
v rokah še lepše.

Več o knjigi Bračkovi na potovanju.

Na dopust na morje se gre poleti in pika. Že od nekdaj je tako in nič ne kaže, da se bo to spremenilo. Seveda drugače nima smisla, saj je pri nas kopalna sezona ob morju le poleti. Glede na to, da je pozimi čas za smučanje, pomladi za vrtnarjenje in jeseni za hribarjenje, se človek vpraša, kdaj je sploh čas primeren za delo. No, za nas je zdaj. Delamo s polno paro in namesto, da bi uživali na dopustu, o dopustniških užitkih le poslušamo od drugih. Zdi se, kot, da so vsi nekje na dopustu. Kdo pa še ni, je tik pred tem, da odide. Tudi mestne ulice in drugače prometne vpadnice so prazne. Poletna sezona je na vrhuncu, ni kaj. Še naša hiša je bila zadnja dva tedna v znamenju poletnega mrtvila, saj otrok ni bilo doma. Ena je počitnikovala ob morju, druga ob Kolpi. Zanimivo, kako človek pozabi, kako prazna je hiša brez otrok. A sedaj smo znova doma in hiša je polna kot ponavadi.

Še dobro, da smo si letos že privoščili kar nekaj dopusta, tako, da nam tega, da so skoraj vsi razen nas na dopustu, ni težko prenašati. Sploh pa je poletje čas, ko je doma najlepše. (Zdaj se že ponavljam, to sem menda že večkrat zapisal.) Mi bomo v tople kraje pobegnili, ko bo pri nas zima, a ta je še daleč, naj se ji kar nič ne mudi, do takrat je treba še veliko postoriti.

Kakorkoli že, vsi, ki ste na dopustu, imejte se skrajno lepo, ne razmišljajte o domu, službi ali kakršnihkoli težavah, uživajte. Tisti, ki pa ste doma, pa uživajte še bolj.

Sedemnajsti julij je pri nas že dolga leta poseben dan. Od leta 2009 naprej se na ta dan spomnimo celo dveh dogodkov. 17. julija 2009 smo namreč na strani Brackotinapotovanju.si objavili prvi prispevek. Naša spletna stran torej praznuje tretjo obletnico. Pravšnja priložnost, da se ozremo nazaj in se spomnimo na dežele, ki smo jih v teh treh letih prepotovali. Skupaj jih je bilo več kot dvajset! Seveda smo jih večino obiskali v času enoletnega potovanja, a gremo naprej, s potovanji nadaljujemo.

Od vsega, kar se nam je v zvezi s potovanji zgodilo po vrnitvi iz enoletne pustolovščine, se mi zdi najpomembneje to, da nam jo je uspelo zadržati. Da ni popustila, da ni zamrla ali nas zapustila, da je še vedno z nami v vsej svoji moči. Tudi po dvanajstih letih družinskih potovanj in obiskanih več kot petdesetih državah, nas še zmeraj drži, nas vleče in žene. To je seveda strast do potovanj. To, da nam je to izredno močno čustvo uspelo ohraniti skozi tako dolgo obdobje, je nedvomno naš največji popotniški dosežek. Še danes, po vseh dobrih in slabih dogodivščinah, ki smo jih bili na potovanjih deležni, vztrepetamo, ko pomislimo na to, da bomo znova potovali. Tokrat te strasti, ki jo je, kot vsako drugo močno čustvo, zelo težko izražati, ne bom podrobneje opisoval. Sploh pa jo tako ali drugače izražamo v prispevkih na naši spletni strani, ki smo jih v treh letih napisali natanko 186.

Zraven tega, da smo potovali in o naših potovanjih pisali, smo v teh treh letih, bolj kot kadarkoli prej, počeli še nekaj: spoznavali druge popotnike. Z njimi smo si delili (dajali in prejemali) popotniške izkušnje. In te, kadar so pridobljene iz prve roke, so neprecenljive za marsikoga, ki se odpravlja v neznano.

To smo torej počeli zadnja tri leta; potovali, o potovanjih pisali in se o njih pogovarjali. Seveda smo potovali tudi prej, a o potovanjih nismo toliko pisali in se o njih pogovarjali. Vse to bomo počeli še naprej. Tudi v prihodnje se bomo trudili in odkrivali nam neznane kraje širom sveta ter se podajali v pustolovščine v daljne in bližnje dežele. Ob tem bomo to, kar na (in po) potovanjih doživljamo, delili z vami tako na https://brackotinapotovanju.si, kot še kje drugje.

Za naslednje triletje pa si glede potovanj želim le eno, da nam bo strast do potovanj uspelo gojiti naprej.

Velikokrat nas vprašajo, kdaj bomo znova odpotovali. Če odvrnemo, da odhajamo na hrvaško morje, oziroma, da smo se pravkar vrnili iz dopusta na hrvaškem morju, to ni odgovor, ki so ga želeli slišati. Raje bi dobili odgovor v smislu: “Pravkar se odpravljamo v Pakistan, Papuo, Mongolijo ali Novo Zelandijo!” A to ne gre. Žal. V življenju je pač tako, da je razmerje med tem, kar moramo početi in tem, kar želimo početi, bolj na strani tega, kar moramo. Tako je na primer treba dobršen del leta hoditi v službo, da si lahko privoščimo nekaj tednov ali morda mesec dni dopusta.

Ves čas pač ne moremo potovati po eksotičnih deželah ter polniti teh spletnih strani (in sebe) z neverjetnimi doživetji. Občasno si pač privoščimo neeksotični obmorski oddih pri sosedih. Seveda ne zaradi tega, ker je to nekaj, kar bi morali, temveč zaradi tega, ker si to želimo! Zelo radi gremo na Hrvaško na morje, saj radi tam kampiramo. Seveda pa priznam, da bi, če bi nekdo pred nas vrgel eno vrečo polno denarja in drugo vrečo polno časa, takoj odpotovali tja, kjer so eksotika in neverjetna doživetja. A ker vemo, da si je treba želeti le takšne želje, ki so v okviru naših zmožnosti, si želimo kampirati na Cresu. Preprosto.

Da je za nas kampiranje eden izmed najlepših načinov preživljanja oddiha, sem omenil že večkrat. Res pa je, da smo se s tovrstnim počitnikovanjem prvič srečali lani. Verjeli ali ne, naš družinski šotor je lani prvič stal na enem mestu več kot 6 dni. V kampih Grčije, Sicilije, Korzike, Španije, Francije, Anglije, Avstralije in kaj vem, kje vse smo še kampirali, smo v enem kampu ostali največ dva, tri dni. Tako sem na primer na potovanju po Španiji naš družinski šotor postavil in podrl 15 krat v 30 dneh. Seveda pa smo na ta način omenjene dežele prepotovali, kar je vsekakor drugače od počitnikovanja v kampu na hrvaškem morju. Kakorkoli in kjerkoli že, kampiramo radi.

A oddiha je bilo za letos dovolj. (No ja, letos smo bili že na dveh potovanjih in enem oddihu. Ampak, kdo šteje…) Sedaj znova pridejo na vrsto potovanja. Takšna na katerih iščemo neverjetna doživetja. Tako, da upam, da vas bo, ko nas naslednjič vprašate, kam potujemo, naš odgovor bolj navdušil. A ne hitite z vprašanji, saj še sami ne vemo kam.

Poletje in z njim vrhunec počitniške, dopustniške in izletniške sezone je tik pred vrati. Popotniške morda niti ne, saj ta traja celo leto, seveda odvisno od vremenskih razmer v želeni destinaciji. Tako je na primer veliko azijskih dežel neprimernih za obisk v času našega poletja. Zato se tokrat raje posvetimo bližnjim deželam, ki jih v tem času lahko obiščemo. Resda je že junij, čas, ko ima veliko ljudi že načrte, kje in kdaj bodo preživeli letni oddih, a smo tudi takšni, ki tega še ne vemo. Mi sicer načrtujemo dva krajša poletna dopusta, a le za enega vemo kam gremo, drugi pa je še v oblakih.

Načrtovanje potovanja ima svoj čar, a le kadar se ga lotimo na nam najustreznejši način. Nekaterim ustreza, če vse vnaprej natanko načrtujejo, drugi raje potujejo spontano. A vse skupaj se začne z namigom ali željo o obisku neke dežele. In šele iz tega, če je vse po sreči seveda, vzklije popotniška oziroma dopustniška ideja. O popotniških idejah in o tem, kam odpotovati v letu 2012 sem pisal konec lanskega leta. Od vseh omenjenih destinacij se mi v letošnjem letu nismo podali v nobeno, čeprav smo bili že na dveh potovanjih. Poznamo pa ljudi, ki so in bodo potovali v omenjene dežele.

Tistim, ki še ne vedo kam to poletje, pa nekaj namigov o izbiri bližnjih destinacij najbrž ne bo odveč.

Začel bom kar z deželo, o kateri do nedavnega nisem slišal ničesar vzpodbudnega. V zadnjem času pa pohvale o novi sredozemski ljubezni, kakor se Albanija predstavlja na turističnem trgu, kar dežujejo. Verjamem, da je to marsikomu težko dojeti, ampak poglejte si te fotografije. Ali še bolje, obiščite jo in se prepričajte sami.

Naslednja po krivici spregledana bližnja dežela, ki jo je najlepše obiskati poleti, je Bolgarija. Tudi zanjo tisti, ki so jo obiskali, pravijo, da je vredna obiska. Baje se pri njih skrivajo zadnje neodkrite evropske plaže, srednjeveške trdnjave, borovi gozdovi in še kaj. Zveni obetavno, ni kaj.

Avanturistom, ki najraje potujejo v razkošju avtodoma, bi vsekakor priporočal Skandinavske dežele. Sicer ne sodijo med bližnje dežele, a vendar niso tako daleč, kot se zdi; do najbližje pridete še isti dan, če zgodaj odrinete od doma. Skandinavija je povsem drugačna od evropskih dežel v naši neposredni okolici in kot takšna je zelo zanimiva za potovanje. Strah pred pregovorno visokimi cenami na severu je, če se primerno pripravite, odveč.

Dopustnikom, ki iščejo morje in sonce, pa je morda najpreprosteje izbrati katero od bližnjih destinacij, ki jih vsako leto obišče milijone Evropejcev: turška, španska (vključno s kanarskimi otoki), grška ali italijanska riviera. Slabo tam že ne more biti, če so tako popularne. Tistim, ki pa iščejo le miren košček plaže, toplo sonce in čisto morje, je najlažje. Ni jim treba daleč in tudi mi se jim nameravamo kmalu pridružiti na Mediteranu kot je nekoč bil.

Večdnevni družinski pohod v lepem naravnem okolju, ko je bil ta, ki smo ga opravili v Turčiji, je ena izmed najlepših oblik preživljanja družinskega časa, a hkrati aktivnost, ki za uspešno izvedbo zahteva največ vloženega truda. Že pred samim začetkom pohoda se je treba potruditi in skušati zanj navdušiti tiste družinske člane, ki jim pohodništvo ne diši (na srečo je pri nas zelo malo takšnih). Pri tem najbolj pridejo prav retorične in pogajalske spretnosti. Če pa lepo besedičenje in poskus, da bi navdušili, ne zaležejo, preprosto uporabimo asa, ki ga imamo starši v rokavu – avtoriteto. No, tako je vsaj (zaenkrat še) pri nas. Maša in Sara sta vendarle še dovolj majhni, da ju je mogoče v imenu družine, tako ali drugače navdušiti za večdnevni pohod, tudi če kateri od njiju to ni najbolj po godu. Po pravici povedano je to, da našo, zdaj že trinajstletnico, prepričamo da se nam pridruži, najzahtevnejši del pohoda. Jasno, punca ima misli nekje povsem drugje, mi pa ji težimo s pohodi, na primer po Turčiji!

Torej, ko smo uspešno navdušili vso družino za pohod, se lotimo načrtovanja poti. Pri tem je najpomembneje, da v ozir vzamemo tako interese, kot zmožnosti vseh družinskih članov. To, da je dolžino in zahtevnost poti, ki jo nameravamo prehoditi, treba prilagoditi najšibkejšemu, je jasno. Manj jasno pa je, kje je meja. Koliko vzdržimo, preden se res izčrpamo. Izčrpanost si lahko privoščimo kvečjemu na enodnevnem pohodu, kadar pa je treba hoditi več dni zapored, se prekomerna utrujenost nabira iz dneva v dan. Zato predolge dneve razdelimo na dva dni, če pa to ni mogoče, si po enem napornem dnevu privoščimo dan počitka. Kar se tiče trajanja, je nam za večdnevne pohode vse, kar je več, kot sedem ur hoje, preveč. Najlepše je, kadar dan trekinga, zraven hoje seveda, vsebuje še veliko časa za igro, počitek, dobro hrano in še kaj, s čem se lahko vsi zasluženo razvajamo.

Po naših izkušnjah iz večdnevnih trekingov, sta bolj, kot število kilometrov, ki jih prehodimo v enem dnevu, obremenjujoča dva druga faktorja. In sicer vzpon, ki ga je treba premagati ter vročina, ki jo je treba ob tem prenašati. Kot treking, kjer smo se zaradi tega najbolj namučili, se mi je v spomin vtisnil večurni strm vzpon v pripekajočem soncu nekje na Kitajskem. Pomembno vlogo pri tem ali na pohodu uživamo oziroma trpimo, igra tudi teža nahrbtnika. To preprosto rešimo tako, da najšibkejši ne nosi ničesar, najmočnejši pa največ. No, meni še tako težek nahrbtnik nikoli ni pokvaril občutkov, ki jih imam, kadar smo vsi skupaj na pohodu.

Kar pa se tiče različnih interesov, jih skušamo zadovoljiti na različne načine. Nama s Sabrino je dovolj velika nagrada že to, da smo skupaj v naravi in se imamo lepo. Otrokom pa, sploh kadar v družinskem pohodu ne vidijo nekega smisla, nadoknadimo vložen trud še kako drugače. V vsakem primeru pa se tudi vsi skupaj nagradimo, na primer s kopanjem na samotni plaži, dobrim sladoledom, luksuznim hotelom, nakupovanjem spominkov ipd., pač nečim, kar nekomu ali vsem prinaša veselje.

Ob vseh teh naporih in trudu, ki ga je treba vložiti, se morda kdo vpraša, v čem je pravzaprav smisel večdnevnih družinskih pohodov; kakovosten družinski čas je namreč mogoče ustvariti tudi v ugodju doma, brez vlaganja velikih naporov. Drži, ampak najboljše poti, ki jih v življenju prehodimo, so tlakovane z največjimi napori.